Nedovoljena trgovina s cigaretami v Evropski uniji je leta 2025 dosegla novo prelomnico. Po ugotovitvah 20. izdaje raziskave o porabi nedovoljenih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov, ki jo je za družbo Philip Morris Products izvedel KPMG, je bilo v državah članicah porabljenih 41,8 milijarde cigaret s črnega trga. To predstavlja 10,3 odstotka celotne porabe v EU in pomeni prvi primer po letu 2014, ko je delež presegel mejo desetih odstotkov.
Po ocenah raziskave so države članice zaradi tega izgubile približno 16,7 milijarde evrov davčnih prihodkov. Še širša evropska slika, ki zajema 38 držav, kaže na 55,3 milijarde nedovoljenih cigaret in približno 22,4 milijarde evrov izgubljenih javnofinančnih prihodkov. Avtorji poročila opozarjajo, da črni trg ne raste več predvsem zaradi klasičnega tihotapljenja, temveč zaradi hitre širitve ponarejenih izdelkov in prilagajanja organiziranih kriminalnih združb.
Ponaredki postali največji vir nezakonitih cigaret
Po podatkih raziskave ponarejene cigarete danes predstavljajo največji segment nedovoljenega trga v Evropski uniji. Leta 2025 jih je bilo zaznanih 18,3 milijarde oziroma štiriinštirideset odstotkov vseh nezakonitih cigaret, njihova količina pa se je v primerjavi z letom prej povečala za več kot dvajset odstotkov.
Poročilo ugotavlja tudi pomemben strukturni premik. Namesto tradicionalnih tihotapskih poti z vzhoda proti zahodu Evrope organizirane kriminalne mreže vse pogosteje vzpostavljajo proizvodnjo in distribucijo bližje končnim trgom. Dobavne verige postajajo hitrejše, bolj prilagodljive in težje izsledljive, osrednja vozlišča pa so po navedbah raziskave vse pogosteje države zahodne Evrope, predvsem Francija, Belgija in Nizozemska.
“Podatki so jasni: ponaredki so postali glavni pogonski mehanizem nedovoljenega trga cigaret v EU, ki ga podpirajo kriminalne dobavne verige, zasnovane za dostavo ponarejenih izdelkov potrošnikom na trgih z visoko vrednostjo, kar spodkopava evropsko gospodarstvo in spodbuja širše nezakonite dejavnosti.”
“To tudi poudarja trajne strukturne pomanjkljivosti na področju zakonodaje, izvrševanja in sodnega pregona, ki ustvarjajo prostor za širjenje nedovoljene trgovine. Zapiranje teh vrzeli zahteva usklajeno ukrepanje, strožje izvrševanje zakonodaje, sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter osredotočenost na uravnoteženo, na dokazih temelječo in v praksi izvršljivo zakonodajo,” je dejal Christos Harpantidis, Group Chief Corporate Affairs Officer pri Philip Morris International.
Francija ostaja največji črni trg v Evropi
Največji delež nedovoljene porabe beleži Francija. Leta 2025 je tam delež nezakonitih cigaret dosegel 41,4 odstotka oziroma približno 20,5 milijarde cigaret. Skoraj polovico tega predstavljajo ponaredki, katerih količina je dosegla skoraj 9,7 milijarde cigaret oziroma okoli devetnajst odstotkov celotne porabe v državi. Prav Francija je po ugotovitvah raziskave zabeležila tudi največje medletno povečanje nedovoljene porabe v Evropi.
Belgija je dosegla skoraj 24,8-odstotni delež oziroma več kot dve milijardi nedovoljenih cigaret, Nizozemska pa 22,1-odstotni delež oziroma približno 2,1 milijarde cigaret. Raziskava ugotavlja, da ima zdaj že šest držav Evropske unije več kot petinski delež nezakonitih cigaret, kar kaže na vse večjo koncentracijo problema.
Zunaj Evropske unije ostaja Združeno kraljestvo drugo največje tržišče po obsegu nedovoljenih cigaret v raziskavi. Skupna količina presega sedem milijard cigaret, od tega je približno 3,5 milijarde ponaredkov.
Nekatere države beležijo izboljšanje
Raziskava hkrati izpostavlja primere držav, kjer se je trend obrnil. Grčija je delež nedovoljenih cigaret zmanjšala na 14,1 odstotka oziroma približno 1,9 milijarde cigaret, kar pomeni padec za 3,4 odstotne točke v enem letu in pomembno izboljšanje glede na obdobje, ko je delež vztrajno presegal dvajset odstotkov.
Ukrajina je medtem zmanjšala količino nedovoljenih cigaret za skoraj milijardo kosov in leto zaključila pri približno 5,1 milijarde cigaret oziroma 15,9-odstotnem deležu porabe. Avtorji poudarjajo, da je tak rezultat posebej opazen glede na zahtevne varnostne in operativne razmere v državi.
Massimo Andolina, predsednik evropske regije pri Philip Morris International, je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da težave ni mogoče rešiti z enim samim ukrepom.
“Nauk, ki ga lahko potegnemo iz razmer v Evropi, je, da problema nedovoljene trgovine ne reši en sam ukrep, temveč dobro usklajen nabor ukrepov. Države, ki usklajujejo sorazmeren, na dokazih temelječ pristop k regulativnim in davčnim okvirom z doslednim izvrševanjem predpisov, dokazujejo, da je mogoče nedovoljeno trgovino zmanjšati v korist potrošnikov, javnih financ in boja proti kriminalu.”
“Nasprotno pa države, ki spodbujajo pretirana zvišanja davkov ali prepovedi izdelkov, opažajo poslabšanje nedovoljenih trendov. Tam trpi pobiranje javnih dajatev, potrošniki dobijo dostop do nenadzorovanih izdelkov, kriminal pa cveti. Danes ne manjka dokazov, temveč volje za racionalno in odločno ukrepanje,” je dejal.
Industrija opozarja na širše gospodarske posledice
V gradivu je navedeno tudi, da evropska vrednostna veriga tobačnih in nikotinskih izdelkov podpira več kot 2,1 milijona delovnih mest ter ustvari približno 224 milijard evrov gospodarske vrednosti, kar naj bi bilo primerljivo s sedemnajstim največjim gospodarstvom v Evropski uniji. Letni izvoz sektorja dosega skoraj 24 milijard evrov.
Po navedbah družbe nedovoljena trgovina zato ne pomeni le izgubljenih davkov, ampak vpliva tudi na konkurenčnost, zakonito gospodarstvo in naložbe v Evropi. Ob tem opozarjajo, da so za omejevanje problema potrebni pragmatični predpisi, učinkovito izvrševanje zakonodaje in sodelovanje med institucijami ter zasebnim sektorjem.
Yann Guérin, Group Chief Legal Officer pri Philip Morris International, je ob tem poudaril: “Nedovoljena trgovina postaja vse bolj sofisticirana, lokalizirana in industrializirana. Ne spodkopava le legitimne gospodarske dejavnosti, temveč tudi krepi kriminalne mreže, ki delujejo hitro, obsežno in nekaznovano, kar odvrača naložbe, inovacije in zmanjšuje sposobnost vlad za doseganje ciljev na področju javnega zdravja in javnih financ.”
“Trajno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, ki združuje učinkovito izvrševanje zakonodaje z zanesljivimi podatki, strokovnim znanjem, izmenjavo informacij in operativnimi zmogljivostmi, je ključno za prepoznavanje, preiskovanje in razbijanje mrež ponarejevalcev ter za prehod od odzivnih ukrepov k bolj proaktivnemu pristopu,” je dodal.
Tihotapljenje ogrevanih izdelkov ostaja omejeno, pri nikotinskih vrečkah opozorila zaradi prepovedanih izdelkov
Raziskava drugo leto zapored vključuje tudi ogrevane tobačne izdelke. Ugotavlja, da je tihotapljenje predstavljalo približno 1,2 odstotka njihove skupne porabe, pri čemer so med najbolj prizadetimi trgi Nemčija, Avstrija in Nizozemska. Avtorji niso zaznali organiziranih tokov ponarejenih ogrevanih tobačnih izdelkov.
Prvič je bila analizirana tudi kategorija nikotinskih izdelkov za oralno uporabo. Na trgih, kjer so nikotinske vrečke prepovedane ali strogo omejene, raziskava kaže njihovo precejšnjo razpoložljivost, pogosto v obliki ponarejenih, neskladnih ali za domači trg neodobrenih izdelkov. Največ takšnih primerov naj bi bilo zaznanih na Nizozemskem, v Nemčiji in Belgiji.
Po mnenju avtorjev raziskave to kaže, da se organizirane kriminalne mreže hitro prilagajajo spremembam zakonodaje in povpraševanja ter širijo dejavnost tudi na nove kategorije nikotinskih izdelkov.
