Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu državnosti v poslanici poudaril, da petintrideseta obletnica samostojne Slovenije ni le priložnost za spomin na zgodovinske dogodke, temveč tudi za razmislek o prihodnosti države. Ob tem je izpostavil pomen osamosvojitve, opozoril na javnofinančne in razvojne izzive ter pozval k širšemu političnemu sodelovanju pri ključnih reformah.
Na začetku poslanice se je poklonil generaciji, ki je soustvarila samostojno Slovenijo, in poudaril, da država ni nastala po naključju. Kot je zapisal, je “nastala država, ki ni bila podarjena, temveč izbojevana s pogumom ljudi, ki so verjeli v Slovenijo”. Spomnil je tudi na junij 1991, ko se je po njegovih besedah izkazalo, da največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, temveč ljudje, ki so pripravljeni preseči razlike in se povezati okoli skupnega cilja.
Ob tem je poudaril, da je prav sposobnost povezovanja ena najpomembnejših lekcij osamosvojitve. Narod po njegovem napreduje takrat, ko zna skupni interes postaviti pred vsakodnevne politične in ideološke razlike.
Opozarja na javne finance in varnost države
Velik del poslanice je premier namenil aktualnemu stanju države. Ocenil je, da Slovenija sicer danes ni soočena z vojaškimi spopadi ali pandemijo, a to še ne pomeni, da izzivov ni.
“Tokrat pred nami niso tanki ali barikade, niti pandemija, vendar to ne pomeni, da izzivov ni. Slovenija je po letih slabih odločitev pred zahtevno nalogo,” je zapisal. Ob tem je opozoril, da “javne finance niso v stanju, ki bi nam dopuščalo lahkotnost ali brezbrižnost”, ter dodal, da se je po njegovem mnenju denar davkoplačevalcev prepogosto porabljal za nekoristne ali celo škodljive namene.
Premier je ob tem izpostavil tudi občutek dela javnosti, da trud ni vedno ustrezno nagrajen, ter ocenil, da se je v preteklosti prevečkrat dajala prednost všečnosti in ideologiji pred politično odgovornostjo. “Ne smemo se pretvarjati, da posledice teh napak ne obstajajo, če jih želimo začeti reševati in popravljati,” je poudaril.
Po njegovih besedah se Slovenija danes poleg javnofinančnih vprašanj sooča še z izzivi na področju javne, energetske in prehranske varnosti. Zato meni, da država potrebuje realističen pristop in politično stabilnost. Kot je zapisal, “potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo ustavno večino za potrebne dopolnitve ustave”, pri čemer je izpostavil tudi davčno sidro v ustavi, spremembo volilnega sistema ter decentralizacijo z večjim prenosom pristojnosti in virov na pokrajinsko ter občinsko raven.
Primerjava z Evropo in kritika politike izključevanja
V nadaljevanju je Janša ocenil, da se je razvoj Slovenije po vstopu v Evropsko unijo razdelil na dve obdobji. Spomnil je, da je država leta 2008 po kupni moči prebivalstva dosegla enaindevetdeset odstotkov evropskega povprečja, nato pa se je razvoj po njegovem mnenju upočasnil.
“Primerjava nam pove, da smo imeli v našem razvoju dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali … Potem pa je prišel drugi polčas in zaradi vsega, kar se je dogajalo v njem, smo še vedno tam oziroma za kake pol odstotne točke celo slabši kot leta 2008. Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet,” je zapisal.
Kot enega glavnih razlogov za takšen razvoj vidi politiko izključevanja. Po njegovem mnenju je ta po letu 2008 postala prevladujoča politična praksa, ki ovira sodelovanje in preprečuje polno izkoriščanje razvojnih potencialov države.
Muzej osamosvojitve kot vprašanje zgodovinskega spomina
Posebno poglavje poslanice je namenjeno vprašanju zgodovinskega spomina in ponovni ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Janša je ob tem ocenil, da izključevanje ni del vrednot osamosvojitvenega časa, ter spomnil na odločitev prejšnje vlade o ukinitvi muzeja.
“Ko je prejšnja vlada januarja 2023 ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, smo muzej izgubili vsi, ki smo se leta 1990 odločili za svojo državo in jo leta 1991 tudi obranili. Izgubili so ga novi rodovi, ki verjamejo v Slovenijo in jo imajo radi,” je zapisal.
Po njegovem mnenju je zgodovinski spomin ključnega pomena za obstoj naroda. Kot je poudaril, “narod brez zgodovinskega spomina začne verjeti, da so svoboda, mir in lastna država nekaj samoumevnega”. Dodal je, da Muzej slovenske osamosvojitve ne bo zgolj prostor, kjer bodo razstavljeni tanki, helikopterji ali uniforme, temveč ustanova, v kateri bo ohranjen spomin na čas, “ki nas združuje in povezuje”.
Prihodnjim rodovom je treba zapustiti varno in uspešno državo
V sklepnem delu poslanice je predsednik vlade izrazil optimizem zaradi mlajših generacij, pri katerih po njegovih besedah opaža krepitev spoštovanja do vrednot slovenske osamosvojitve in večje zavedanje o pomenu nacionalnih korenin.
Ob dnevu državnosti je poudaril, da pogled ne sme biti usmerjen le v preteklost, temveč predvsem v prihodnost. “Dolžni smo jim predati državo, ki bo varna in uspešna. Državo, v kateri bodo delo, znanje in poštenost znova predstavljali temelj družbenega napredka in v kateri bodo naslednji rodovi živeli bolje, kot danes živimo mi,” je zapisal.
Poslanico je sklenil z zahvalo vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi in obrambi Slovenije, ter vsem državljanom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju države. Posebej se je poklonil pripadnikom Teritorialne obrambe, policije, civilne obrambe in vsem, ki so za Slovenijo darovali svoja življenja, ob dnevu državnosti pa državljanom zaželel, naj jih slovenske zastave spominjajo na pogum, enotnost in vrednote časa, ki je omogočil nastanek samostojne države, ter sklenil z besedami: “Bog živi Slovenijo.”.
