Dan očetov je priložnost za razmislek o vlogi očetov v sodobni družbi, pa tudi za vpogled v zanimive statistične podatke o družinskem življenju v Sloveniji. Ti razkrivajo, da očetje vse pogosteje sodelujejo pri rojstvu otrok, se vključujejo v njihovo vzgojo in prevzemajo aktivnejšo vlogo v družini, hkrati pa se spreminjajo tudi starost staršev, oblike skupnega življenja in skrbništvo po razvezah. Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije danes v državi živi nekaj več kot 530.000 očetov.
Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so izpostavili, da je med očeti, ki živijo z otroki, najpogostejša družina z ženo oziroma partnerko in otroki, narašča pa tudi število gospodinjstev, v katerih otroci živijo samo z očetom.
Samo očetje z otroki so še vedno redki, njihov delež pa raste
Po registrskem popisu iz leta 2021 je v družinah z otroki živelo približno 303.000 očetov. Med njimi jih je sedeminšestdeset odstotkov živelo z ženo in otroki, štiriindvajset odstotkov z zunajzakonsko partnerko in otroki, devet odstotkov pa samo z otroki, brez partnerke.
Na SURS poudarjajo, da je družina, ki jo sestavljajo samo oče in otroci, v Sloveniji še vedno razmeroma redka, vendar njen delež postopno raste. Ob popisu leta 1991 je predstavljala le tri odstotke vseh družin z otroki, danes pa že približno devet odstotkov.
Podatki kažejo tudi, da se zvišuje starost očetov ob rojstvu otrok. Očetje otrok, rojenih leta 2024, so bili v povprečju stari 33,8 leta, kar je skoraj tri leta več od mater. V primerjavi z letom 2009 se je njihova povprečna starost povečala za skoraj eno leto.
Med očeti novorojenčkov jih je bilo 47 oziroma 0,3 odstotka mlajših od 20 let, medtem ko je bilo štirinajst odstotkov starih 40 let ali več. Najstarejši med njimi so presegli starost 60 let.
Prisotnost pri porodih in priznanje očetovstva sta postala skoraj pravilo
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bili očetje leta 2024 prisotni pri 84 odstotkih porodov. Pri ženskah, ki so rodile prvič, je bil delež še višji in je dosegel 88 odstotkov.
Primerjava skozi desetletja kaže izrazito spremembo. Leta 1992 je bilo pri porodu navzočih manj kot desetina očetov, leta 1995 približno četrtina, leta 2000 že več kot polovica, danes pa je njihova prisotnost postala običajna praksa.
Lani je bilo očetovstvo priznano za 8.492 otrok. Petinosemdeset odstotkov očetov je priznanje uredilo že pred rojstvom otroka, dodatna desetina v prvem mesecu po rojstvu. Skupno je bilo za 98 odstotkov otrok očetovstvo priznano do njihovega prvega rojstnega dne, pri 144 otrocih oziroma dveh odstotkih pa šele pozneje. Najstarejši med njimi so bili starejši od 40 let.
Po razvezah narašča skupno skrbništvo
SURS ugotavlja, da število razvez v Sloveniji že desetletja ostaja razmeroma stabilno in se običajno giblje med 2.000 in 2.500 letno. Izjema je bilo leto 2020, ko je bilo zaradi epidemije covida-19 evidentiranih 1.774 razvez.
Precej bolj kot število razvez se je spremenila razdelitev skrbništva nad otroki. Leta 2025 je bilo po razvezi 47 odstotkov vzdrževanih otrok dodeljenih v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, medtem ko je bil ta delež leta 1985 le dva odstotka.
Otroci so bili tudi lani najpogosteje dodeljeni materi, v štirih odstotkih primerov pa očetu. Za primerjavo: leta 1985 je bil delež otrok, dodeljenih očetom, šestodstoten.
Očetje z več otroki imajo zelo visoko stopnjo zaposlenosti
Podatki za leto 2025 kažejo tudi izrazite razlike na trgu dela. Stopnja delovne aktivnosti med moškimi, starimi od 18 do 64 let, je znašala 79 odstotkov, med ženskami pa 74 odstotkov.
Razlika se povečuje s številom otrok. Pri moških z enim otrokom je bila stopnja delovne aktivnosti 86 odstotkov, z dvema otrokoma 93 odstotkov, pri treh ali več otrocih pa kar 95 odstotkov. Pri ženskah so bile primerljive stopnje 80, 86 in 84 odstotkov.
V Sloveniji so stopnje zaposlenosti staršev z otroki med najvišjimi v Evropski uniji.
Krajši delovni čas je lani uporabljalo pet odstotkov delovno aktivnih moških in dvanajst odstotkov žensk. Večina zaposlenih ni poročala o večjih težavah pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja – takšnih je bilo 85 odstotkov moških in 80 odstotkov žensk. Kot največjo oviro je pet odstotkov moških navedlo predolg ali preveč zahteven delovnik, med ženskami pa je ta delež dosegel deset odstotkov.
