Začenja se čas poletnih počitnic, ena pomembnejših pravic zaposlenih v tem obdobju pa je regres za letni dopust, ki ga morajo delodajalci zaposlenim praviloma izplačati do 1. julija. Kot poroča STA, je delodajalcev, ki regresa ne izplačujejo, iz leta v leto manj, kljub temu pa so kršitve te pravice še vedno med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij.
Regres najmanj v višini minimalne plače
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec delavcu, zaposlenemu celo koledarsko leto, dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ta letos znaša 1.481,88 evra bruto. Ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora delavec prejeti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če tako določata kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.
Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen vse koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Enako velja za zaposlene s krajšim delovnim časom, ki jim pripada regres sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi.
Izjemoma je regres mogoče izplačati tudi po 1. juliju, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je predpisana globa od 3.000 do 20.000 evrov. Za manjše delodajalce – pravne osebe, samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost – znaša globa od 1.500 do 8.000 evrov, odgovorna oseba delodajalca oziroma državnega organa ali lokalne skupnosti pa je lahko kaznovana z globo od 450 do 2.000 evrov.
Število kršitev upada, a ostajajo pogoste
Podatki Finančne uprave RS kažejo, da je delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, vse manj. Lani je bilo takšnih 6.256, saj so oddali obračune za plače, ne pa tudi obračunov za regres. Leta 2023 jih je bilo 8.807, leta 2021 pa 10.383.
Nadzor nad spoštovanjem pravice do regresa opravlja Inšpektorat RS za delo. Iz njegovega poročila za leto 2025 je razvidno, da so kršitve, povezane s plačilom za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja, še vedno najpogostejše ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij.
Inšpektorji so lani ugotovili 3.108 tovrstnih kršitev, leto prej pa 3.288. To predstavlja več kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Med njimi so tudi lani najbolj izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni dopust, ki jih je bilo 1.329, leto prej pa 1.628.
Na inšpektoratu ugotavljajo, da se oblike kršitev v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih in se pri tem sklicujejo na likvidnostne težave, drugi ga izplačujejo v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe. Opažajo tudi težave pri določanju roka za izplačilo sorazmernega dela regresa, primere, ko delodajalec po izplačilu od zaposlenega zahteva vračilo denarja v gotovini, ter izplačevanje različnih zneskov regresa zaposlenim znotraj istega podjetja.
Za izterjavo je potrebna tožba
Delavci se lahko v primeru domnevnih kršitev obrnejo na Inšpektorat RS za delo, pri čemer morajo v prijavi navesti konkretne podatke o delodajalcu in opis domnevnih nepravilnosti.
Inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje za storjeni prekršek in mu z odločbo naloži spoštovanje predpisov v prihodnje, ne more pa doseči poplačila denarnih terjatev. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, mora zato vložiti tožbo pri pristojnem delovnem sodišču, saj zakon omogoča neposredno uveljavljanje denarnih terjatev pred sodiščem.
Medtem se nekatera podjetja odločajo za izplačilo regresa, ki občutno presega zakonski minimum. V času velike konkurence na trgu dela ga uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, motiviranje in privabljanje zaposlenih. Letos so se številna podjetja v bančništvu, zavarovalništvu, telekomunikacijah, energetiki in farmaciji znova odločila za izplačilo najvišjega zneska, ki je še oproščen prispevkov in dajatev, torej v višini povprečne bruto plače v državi.
Po podatkih Fursa je lani 71.092 izplačevalcev skupaj 877.861 zaposlenim izplačalo 1,46 milijarde evrov regresov, kar je za 6,4 odstotka več kot leto prej. Število prejemnikov je bilo sicer za 0,3 odstotka nižje, kar pomeni, da se je povprečni znesek regresa na zaposlenega povečal.
Leta 2024 je 70.104 izplačevalcev 880.143 zaposlenim izplačalo skupno 1,38 milijarde evrov regresov, leta 2021 pa je 65.952 izplačevalcev 851.580 zaposlenim namenilo 1,05 milijarde evrov za regres za letni dopust.
