Danska je začela izvajati novo obliko vojaškega roka, ki namesto štirih traja enajst mesecev. Naborništvo je razširila tudi na ženske, del vojakov pa bo prvič napotila na Grenlandijo.
Približno 1.600 danskih nabornikov je začelo enajstmesečno služenje vojaškega roka, s čimer je Danska naredila nov korak pri krepitvi svojih obrambnih zmogljivosti.
Vojaški rok je doslej praviloma trajal štiri mesece. Naborniki bodo po novem opravili pet mesecev osnovnega urjenja in nato še šest mesecev operativnega dela v vojaških enotah.
Danska je naborništvo razširila tudi na ženske, do leta 2033 pa namerava število nabornikov povečati s sedanjih približno 5.000 na 7.500 na leto. Vpeljuje tudi nove smeri usposabljanja, med njimi enoto za upravljanje brezpilotnih letalnikov.
Kot poroča Reuters, bo Danska še avgusta prvič napotila nabornike na Grenlandijo. Več kot sto vojakov naj bi tam en mesec opravljalo operativne naloge in nadomestilo del poklicnih pripadnikov vojske.
Odločitev ima tudi politično težo. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč večkrat izrazil željo po ameriškem nadzoru nad Grenlandijo, kar sta vladi Danske in Grenlandije odločno zavrnili.
Danska premierka Mette Frederiksen je na zadnjem vrhu zveze Nato poudarila, da je njena država pripravljena braniti vsak del ozemlja zavezništva, vključno s svojim ozemljem.
København krepitev vojske utemeljuje z vojno v Ukrajini, rusko varnostno grožnjo in vse večjim strateškim pomenom Arktike. Vojaški rok imajo tudi Švedska, Finska, Norveška ter baltske države.
