Evropska komisija države članice poziva, naj pred prihajajočo zimo nadaljujejo ukrepe za zmanjševanje porabe plina in električne energije. Čeprav neposredne nevarnosti za zanesljivost oskrbe trenutno ni, so evropska skladišča plina napolnjena precej manj kot v enakem obdobju lani, razmere na svetovnem trgu pa ostajajo negotove.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je v pismu vladam držav članic opozoril, da se položaj od njegovega prvega opozorila marca ni izboljšal. Prestolnice je zato pozval, naj razmislijo o uvedbi oziroma nadaljevanju ukrepov, ki bi pomagali zmanjšati porabo plina in električne energije ter omogočili nadaljnje polnjenje skladišč.
“Pozivam vas, da razmislite o uvedbi ali nadaljevanju ukrepov, ki lahko podprejo polnjenje skladišč oziroma zmanjšajo povpraševanje po plinu in električni energiji, dokler bo to potrebno,” je po poročanju Euronewsa zapisal Jørgensen.
Skladišča napolnjena približno 70-odstotno
Evropska skladišča plina so trenutno napolnjena približno 70-odstotno, kar je okoli 12 odstotnih točk manj kot v enakem obdobju lani. Ob nadaljevanju nestabilnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečanem povpraševanju po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji se krepi tudi pritisk na evropske cene.
Cena plina na nizozemski borzi TTF, ki je glavno evropsko referenčno tržišče, se giblje okoli 72 evrov za megavatno uro. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ob motnjah pri izvozu utekočinjenega plina iz Perzijskega zaliva ali daljših vzdrževalnih delih na norveški infrastrukturi cena v času največje zimske porabe presegla 100 evrov za megavatno uro.
Evropska komisija med možnimi ukrepi omenja zmanjševanje porabe električne energije v urah največje obremenitve, prilagajanje porabe s pomočjo pametnih števcev in različnih tarif, omejevanje temperature v javnih stavbah, zmanjšanje zunanjega ogrevanja ter ugašanje nepotrebne javne razsvetljave ponoči.
Za zdaj ne gre za obvezne ukrepe. Jørgensen je poudaril, da so se prostovoljni in dobro načrtovani ukrepi za zmanjšanje povpraševanja med energetsko krizo leta 2022 izkazali za koristne.
Komisija ne želi paničnega kupovanja
Bruselj državam obenem ne priporoča, naj za vsako ceno hitijo proti 90-odstotni napolnjenosti skladišč. Komisija meni, da bi lahko bila v sedanjih razmerah za varno zimo zadostna tudi približno 80-odstotna napolnjenost.
Naglo kupovanje velikih količin plina na že tako napetem svetovnem trgu bi namreč lahko dodatno zvišalo cene. Države naj zato izkoristijo prožnost evropskih pravil in nakupe razporedijo na daljše obdobje.
“Čeprav so zaloge plina v EU izjemno nizke in razmere ostajajo zahtevne, trenutno ni neposrednega tveganja za zanesljivost oskrbe,” je navedel evropski komisar.
Opozorilo Komisije tako za zdaj ni napoved pomanjkanja, temveč predvsem poziv k previdnosti. Evropska unija ima odpornejši energetski sistem kot pred začetkom vojne v Ukrajini, vendar bi jo lahko zadostna oskrba v prihajajoči zimi stala precej več.
