Domača okrasna drevesca bodo pred letošnjimi božično-novoletnimi prazniki označena z rumeno-zeleno nalepko Zavoda za gozdove Slovenije z napisom “Darilo gozda vašemu domu” in letnico 2026. Nalepka kupcem zagotavlja, da je drevesce zraslo v Sloveniji, pripada domači gozdni drevesni vrsti ter je bilo pridobljeno zakonito in skladno s strokovnimi usmeritvami.
Letošnja barvna kombinacija po pojasnilih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) simbolizira mlad gozd in pomen njegove pravočasne nege. Lastnike gozdov želijo ob tem spodbuditi, da bi v prihodnjem letu več pozornosti namenili prav mladim drevesom, iz katerih se bodo razvili prihodnji gozdovi.
“Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti,” je pomen letošnje nalepke pojasnil direktor ZGS Franc Pogačnik.
Manj transporta in manj nevarnosti za gozdove
Okrasna drevesca so z nalepko ZGS označena med prevozom in prodajo. Lahko izvirajo iz gozdnega prostora ali namenske pridelave v drevesnicah, skupno pa jim je, da so zrasla v Sloveniji in pripadajo domačim gozdnim vrstam. Najpogosteje gre za navadno smreko.
Domače poreklo prinaša več prednosti. Zaradi krajših transportnih poti imajo takšna drevesca manjši ogljični odtis, obenem pa se z njihovo izbiro zmanjšuje nevarnost vnosa tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove.
Kupci jih lahko poiščejo na tržnicah, pri lokalnih prodajalcih, v nekaterih trgovskih centrih ali neposredno pri lastnikih gozdov. Pri nakupu je treba preveriti, ali je drevesce opremljeno z ustrezno nalepko ZGS.
Drevesca odstranijo tam, kjer bi jih tudi sicer
Okrasna drevesca iz gozdnega prostora praviloma izvirajo z območij, kjer bi jih zaradi urejanja prostora ali nege gozda odstranili tudi sicer. Pridobivajo jih z zaraščajočih se kmetijskih površin, območij pod daljnovodi, cestnih brežin in ponekod iz pregostega mladega gozda.
Z redčenjem mladega gozda preostalim drevesom zagotovijo več prostora, svetlobe in možnosti za nadaljnjo rast. Načrtna nega omogoča tudi uravnavanje drevesne sestave in gostote ter spodbuja razvoj vitalnejšega, pestrejšega in odpornejšega gozda.
“Ljudje si ob besedi gozd pogosto predstavljamo velika, debela drevesa, vendar je tudi mlad gozd pravi gozd – je naslednja generacija odraslih dreves. Z načrtno in pravočasno nego mu pomagamo, da se razvije v gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav, pester in odporen,” je poudaril Pogačnik.
Lastniki gozdov lahko nalepke pridobijo pri svojem revirnem gozdarju ZGS skupaj z odločbo, v kateri so določene usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Nalepke so tudi letos brezplačne ne glede na število drevesc. S tem želijo na zavodu ohraniti preprost postopek ter spodbuditi zakonito pridobivanje, prevoz in prodajo domačih drevesc.
Smreke v gozdu ne smemo posekati sami
Na ZGS opozarjajo, da prost dostop do slovenskih gozdov obiskovalcem ne daje pravice do samovoljnega sekanja okrasnih drevesc. Vsak gozd ima lastnika, zato dreves brez njegovega dovoljenja in ustreznih postopkov ni dovoljeno odnašati.
Podobna pravila veljajo za nabiranje mahu, ki je pogosto del praznične dekoracije. Posameznik ga lahko naenkrat nabere največ dva kilograma, odvzeti pa ga sme le z največ petine površine, ki jo mah prekriva.
“Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo karkoli. Vsak gozd ima lastnika, mi pa smo v njem gostje. Gozd je prostor svobode, pa tudi odgovornosti in spoštovanja,” je opozoril direktor ZGS.
Drevesca po praznikih ne sodijo v gozd
Odsluženih okrasnih drevesc in mahu po praznikih ne smemo odvreči v gozd ali drugam v naravo. Z njimi bi lahko v okolje vnesli škodljivce in bolezni, kar je še posebej tvegano pri drevescih, ki so bila pridelana zunaj Slovenije. Enako opozorilo velja za drevesca v loncih.
Drevesca in mah je treba odložiti skladno z navodili lokalne komunalne službe. Praviloma sodijo med zeleni odrez, primerno razrezana pa jih je mogoče odložiti v zabojnike za organske odpadke ali na kompost, če lokalna pravila to dovoljujejo.
Rumeno-zelena nalepka ZGS tako ni zgolj oznaka porekla. Kupcu sporoča, da je drevesce domače ter pridobljeno zakonito in trajnostno, obenem pa opozarja na pomen nege mladega gozda. Z izbiro označenega domačega drevesca potrošniki podprejo lokalne lastnike gozdov, trajnostno gospodarjenje in skrb za prihodnje generacije slovenskih gozdov.
