Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se avgusta v evroobmočju in Evropski uniji zvišale za 1,9 odstotka. Rast je bila predvsem posledica občutno dražje energije, katere proizvajalčeve cene so se v enem mesecu zvišale za več kot pet odstotkov, v primerjavi z lanskim avgustom pa za več kot petino. V Sloveniji je bila rast precej zmernejša.
Po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat so se proizvajalčeve cene v evroobmočju avgusta v primerjavi z julijem zvišale za 1,9 odstotka. Enako rast so zabeležili v celotni Evropski uniji.
Julija so se cene na mesečni ravni v evroobmočju zvišale za 1,6 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka.
Proizvajalčeve cene kažejo, kako se spreminjajo prodajne cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih. Ker se višji proizvodni stroški lahko sčasoma prenesejo na kupce, veljajo tudi za enega od zgodnjih kazalnikov prihodnjih inflacijskih pritiskov. Ne pomenijo pa nujno, da se bodo maloprodajne cene zvišale v enakem obsegu.
V ospredju podražitve energije
Glavni razlog za avgustovsko rast je bila ponovno energija. Njene cene so se v primerjavi z julijem v evroobmočju zvišale za 5,6 odstotka, v EU pa za 5,5 odstotka.
Cene vmesnih proizvodov so se v obeh območjih zvišale za 0,4 odstotka. Investicijsko blago se je podražilo za 0,2 odstotka, trajno potrošniško blago pa za 0,4 odstotka v evroobmočju in za 0,3 odstotka v EU.
Cene netrajnega potrošniškega blaga so se zvišale za 0,1 oziroma 0,2 odstotka. Če iz izračuna izključimo energijo, so bile proizvajalčeve cene v evroobmočju in EU višje le za 0,2 odstotka.
Največjo mesečno rast so zabeležili v Bolgariji in Estoniji, kjer so se cene zvišale za 3,3 odstotka. Sledili sta Italija z 3,1-odstotno ter Danska s triodstotno rastjo.
Energija na letni ravni dražja za več kot petino
Še izrazitejša je bila rast v primerjavi z avgustom lani. Proizvajalčeve cene so bile v evroobmočju višje za 8,2 odstotka, v celotni EU pa za osem odstotkov.
Cene energije so se v enem letu zvišale za 21 odstotkov v evroobmočju in za 20,7 odstotka v EU. Julija je njihova medletna rast znašala približno 13 odstotkov.
Vmesni proizvodi so se na letni ravni podražili za 6,8 odstotka v evroobmočju in za 6,5 odstotka v EU. Cene investicijskega blaga so bile višje za približno 2,5 odstotka, trajno potrošniško blago pa se je podražilo za nekaj več kot tri odstotke.
Pocenilo se je le netrajno potrošniško blago, in sicer za 0,8 odstotka v evroobmočju in za 0,7 odstotka v EU.
Največjo medletno rast je zabeležila Irska s 17,1 odstotka. Sledili sta Bolgarija s 16,8 odstotka in Litva s 14,6 odstotka. Nižje cene kot pred letom dni je imel samo Luksemburg.
V Sloveniji precej zmernejša rast
Po podatkih Statističnega urada RS so se cene industrijskih proizvodov pri slovenskih proizvajalcih avgusta v primerjavi z julijem zvišale za 0,3 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 3,5 odstotka.
V Sloveniji so se na mesečni ravni najbolj podražili energenti, in sicer za 1,7 odstotka. Surovine so bile dražje za 0,5 odstotka, proizvodi za široko porabo pa za 0,1 odstotka. Proizvodi za investicije so se rahlo pocenili.
Rast proizvajalčevih cen je bila tako v Sloveniji opazno nižja od povprečja evroobmočja in Evropske unije.
