ECB naj bi obrestno mero zvišala na 2,25 odstotka

Christine Lagarde [Foto: Wikimedia Commons/Brinacor]

Evropski vlagatelji četrtkovo trgovanje začenjajo v pričakovanju ene najpomembnejših odločitev letošnjega leta za finančne trge. Evropska centralna banka (ECB) naj bi po pričakovanjih finančnih trgov obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk, saj inflacijski pritiski zaradi dražje energije ostajajo povišani.

Trgi trenutno v veliki meri pričakujejo zvišanje obrestne mere za 25 bazičnih točk, s sedanjih 2,0 na 2,25 odstotka. Ključno vprašanje za vlagatelje pa ni le današnja odločitev, temveč predvsem signal ECB o morebitnih nadaljnjih zaostritvah denarne politike.

Trgi rastejo kljub pričakovanemu dvigu obrestnih mer

Evropske borze so se odprle v zelenem območju.

Indeks Euro Stoxx 50 je v začetku trgovanja pridobil 1,2 odstotka. Nemški DAX in francoski CAC 40 sta se okrepila za približno odstotek, britanski FTSE 100 za 1,2 odstotka, italijanski FTSE MIB pa za 0,7 odstotka.

Širši evropski indeks Stoxx 600 je medtem ostal skoraj nespremenjen.

Analitiki banke ING ocenjujejo, da je zvišanje obrestne mere za četrt odstotne točke praktično že vračunano v cene finančnih instrumentov, poroča Euronews.

“Pričakujemo, da bo ECB zvišala obrestno mero z 2,0 na 2,25 odstotka. Trg postopoma že ocenjuje možnost treh dodatnih zvišanj obrestnih mer,” so zapisali v jutranji analizi.

Višje obrestne mere običajno pomenijo dražje financiranje za podjetja in gospodinjstva, kar lahko zavre gospodarsko rast, hkrati pa zmanjšuje privlačnost bolj tveganih naložb.

Delnice umetne inteligence pod pritiskom

Medtem ko so evropski trgi zabeležili rast, se je na Wall Streetu nadaljevala razprodaja delnic, povezanih z umetno inteligenco.

Indeks S&P 500 je v sredo izgubil 1,6 odstotka, Dow Jones 1,9 odstotka, tehnološki Nasdaq pa dva odstotka.

V ospredju prodajnih pritiskov so bila podjetja, ki so v zadnjih mesecih veljala za največje zmagovalce razcveta umetne inteligence.

Delnice družbe Super Micro Computer so padle za 28 odstotkov po napovedi zbiranja sedmih milijard dolarjev svežega kapitala. Micron Technology je izgubil 4,7 odstotka, Nvidia pa 3,7 odstotka.

Proizvajalec čipov Nvidia, katerega tržna vrednost se približuje 4,9 bilijona dolarjev, ostaja eden ključnih pokazateljev razpoloženja vlagateljev do sektorja umetne inteligence.

Padel je tudi Broadcom, ki je izgubil 5,1 odstotka.

Po ocenah analitikov del vlagateljev unovčuje dobičke pred pričakovanimi velikimi javnimi ponudbami delnic v ZDA, med katerimi največ pozornosti priteguje morebitna uvrstitev SpaceXa na borzo.

Nafta nad 93 dolarjev, inflacija znova v središču pozornosti

Pomemben dejavnik za današnjo odločitev ECB ostajajo energenti.

Cena severnomorske nafte Brent se je povzpela na 93,60 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa na 90,70 dolarja za sod.

Rast cen energentov je povezana z nadaljevanjem konflikta med Iranom in ZDA ter motnjami v pomorskem prometu skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih energetskih poti.

Višje cene nafte so znova okrepile inflacijske pritiske. V ZDA je bila majska inflacija po zadnjih podatkih najvišja v zadnjih treh letih, zaradi česar vlagatelji vse pogosteje ugibajo, da bi lahko tudi ameriška centralna banka letos znova posegla po zvišanju obrestnih mer.

Na valutnih trgih se je evro okrepil na 1,1542 dolarja, britanski funt pa na 1,3377 dolarja. Cena zlata se je medtem znižala za 0,6 odstotka in zdrsnila na 4.109,60 dolarja za unčo.