Parlamentarne preiskave morajo ostati močno orodje demokratičnega nadzora, vendar njihova pooblastila ne smejo biti brez učinkovitih varovalk za posameznika, opozarja Edvard Kadič, soustanovitelj Zavoda za zaščito žrtev preiskovalne komisije 2022–2026. Kot je povedal za Nova24TV, je tudi sam občutil, kako globoko lahko preiskovalna komisija poseže v zasebnost človeka, čeprav ta sploh ni politik.
Edvard Kadič se je zavodu pridružil zaradi osebne izkušnje s parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo je v prejšnjem mandatu vodila Tamara Vonta. Komisija ga ni zaslišala, kljub temu pa je po njegovih besedah posegala v podatke o njegovem zasebnem in poslovnem življenju.
“Pridružil sem se zato, ker sem na lastni koži videl, kako daleč lahko parlamentarna preiskava poseže v zasebnost človeka, ki sploh ni politik. Parlament ima pravico preiskovati politično odgovornost, nima pa bianco menice za brskanje po zasebnem življenju ljudi in njihovo javno stigmatizacijo,” je poudaril Kadič.
Ob tem je izpostavil, da vprašanje zavoda razume predvsem kot vprašanje pravne države in varstva posameznika pred institucijo z velikimi pooblastili. “Pravice morajo veljati tudi za ljudi, ki politični večini niso všeč,” je dodal.
“Takrat sem bil zasebnik in podjetnik”
Edvard Kadič je zavrnil očitke, da je zavod politični oziroma desničarski projekt. V obdobju, ki ga je zajemalo delo komisije, je bil po lastnih navedbah zasebnik in podjetnik, ne pa politik ali državni uradnik.
“Moja današnja zaposlitev ne more za nazaj spremeniti mojega statusa v letih, ki jih je komisija preiskovala. Zato se mi zdi argument, da je zavod danes ‘desničarski projekt’, precej priročen način, kako se izogniti bistvu,” je povedal.
Po njegovih besedah ključno vprašanje ni, kje je nekdo zaposlen danes, temveč ali so bile osebam, ki jih je obravnavala parlamentarna komisija, zagotovljene ustrezne procesne in osebnostne pravice.
Edvard Kadič je opozoril, da sam ni dobil možnosti predstaviti svoje plati zgodbe, čeprav naj bi komisija zbirala in obravnavala njegove podatke.
“Če nekoga preiskujete, zbirate njegove podatke in iz njih oblikujete politične zaključke, je najmanj, kar pričakujem v demokratični državi, možnost, da se do teh ugotovitev opredelim. Pri meni te možnosti ni bilo,” je izpostavil.
Poslovanje je lahko zakonito ali nezakonito
Odzval se je tudi na navedbe Tamare Vonta, da soustanovitelji zavoda niso žrtve, ampak ljudje, ki naj bi v času tretje vlade Janeza Janše obogateli. Edvard Kadič je ocenil, da je beseda “obogateli” politična oznaka, ne pa pravna kategorija.
“Če je nekdo posloval, opravljal storitve in zanje prejel plačilo, mora biti vprašanje zelo preprosto: ali je bilo poslovanje zakonito ali ne. Če obstaja dokaz o nezakonitosti, naj ga obravnavajo pristojni organi,” je dejal.
Če takšnih dokazov ni, višina prihodkov po njegovem prepričanju ne more biti razlog za politično stigmatizacijo posameznika ali omejevanje njegovih pravic. O tem, ali je bil nekdo žrtev nedopustnega posega, prav tako ne more odločati oseba, ki je v njegove pravice posegala, je opozoril.
Kadič bo na referendumu glasoval za
Edvard Kadič je napovedal, da bo na referendumu glasoval “ZA”, saj meni, da morajo biti parlamentarne preiskave omejene z učinkovitim pravnim varstvom posameznika.
“Ne gre za zaščito ene politične strani. Danes je lahko predmet preiskave nekdo z desnice, jutri nekdo z levice, pojutrišnjem podjetnik, novinar ali povsem zasebna oseba. Pravila morajo biti enaka za vse,” je poudaril.
Po njegovih besedah je bistveno vprašanje referenduma, ali bo imel posameznik ob posegu parlamentarne komisije v njegove pravice na voljo učinkovito pravno varstvo. “Sam menim, da ga mora imeti,” je sklenil Edvard Kadič.
