Posamezniki, ki so se znašli pod drobnogledom parlamentarne preiskovalne komisije pod vodstvom poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta, so ustanovili Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026. Komisiji očitajo poseganje v osebne in poslovne podatke, razkrivanje poslovnih skrivnosti ter obravnavanje prič kot preiskovancev. Zavod bo pomagal prizadetim in sodeloval v razpravi o spremembah zakonodaje.
Na spletni strani Za pošteno komisijo so objavili pričevanja Jožeta Biščaka, Sebastjana Jeretiča, Edvarda Kadiča, Bojana Požarja, Borisa Tomašiča, Mirana Videtiča in Francija Zavrla. Njihovo skupno sporočilo je, da parlamentarne preiskave potrebujemo, vendar ne smejo postati orodje političnega obračunavanja.
“Parlamentarna preiskava da. Politična zloraba ne,” so poudarili v zavodu. Zavzemajo se za pravice prič in preiskovancev, jasnejša pravila delovanja komisij ter učinkovito pravno varstvo posameznikov.
Jože Biščak: Država institucij ne sme zlorabljati proti posameznikom
Jože Biščak je ustanovitev zavoda označil za obrambo osnovnega načela, po katerem država oziroma politika svojih institucij ne sme zlorabljati proti posameznikom in zasebnim podjetjem.
“Zato bo zavod pomagal vsem tistim, ki so jim bile kršene pravice, vključil pa se bo tudi v razpravo o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi, saj se tako grobo kršenje pravic ne sme več ponoviti,” je poudaril.
Biščak je opozoril, da so bili soustanovitelji zavoda pred komisijo povabljeni kot priče, po njihovem prepričanju pa jih je komisija dejansko obravnavala kot preiskovance. Očital ji je pridobivanje osebnih podatkov ter pregledovanje osebnih in poslovnih računov.
“Vsako nakazilo na naše račune so prebirali skozi prizmo zarote. Če je Telekom ali katero drugo podjetje plačalo oglas, če so ljudje, povezani z mediji, prejeli honorarje za delo ali če so se zneski v določenem obdobju povečali, ker se je povečalo poslovanje, vse to so bili ‘dokazi’ o obvodnem financiranju,” je navedel Biščak.
Po njegovih besedah so parlamentarne preiskave legitimno orodje za nadzor oblasti in ugotavljanje politične odgovornosti, vendar le, če spoštujejo zakonske in ustavne omejitve.
“Ko se meja prestopi, komisija postane orodje za obračunavanje, javno poniževanje in kriminaliziranje vnaprej določenih ljudi,” je opozoril.
Sebastjan Jeretič: O ravnanju komisije nisem prejel niti enega dokumenta
Sebastjan Jeretič je dejal, da se je zavodu pridružil zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic in nezakonitih ravnanj, ki naj bi se dogajala v času mandata vlade Roberta Goloba.
“Pomembno je tudi, da združeni uporabimo vsa pravna sredstva za kazenski pregon tistih, ki so pri tem sodelovali,” je napovedal.
Njegov glavni očitek komisiji pod vodstvom Tamare Vonta je, da naj bi brez sodne odredbe pridobivala podatke o zasebnem poslovanju ljudi, ki niso bili preiskovanci, nato pa naj bi te podatke posredovala medijem oziroma političnim aktivistom.
“Sam osebno nimam niti enega uradnega dokumenta, ki bi bil lahko podlaga za to, da bi sploh uporabil pravna sredstva za zaščito svojih pravic. Izvedel sem, da so me dali na seznam prič, vendar o tem nisem nikoli dobil sklepa niti nisem bil nikoli vabljen kot priča,” je izpostavil Jeretič.
Kot je dodal, je naknadno izvedel, da je Delavska hranilnica komisiji predala podatke o poslovanju njegovega podjetja in da je komisija od njegovih naročnikov zahtevala dodatno dokumentacijo.
Jeretič je podprl novelo Zakona o parlamentarni preiskavi, saj po njegovih besedah uvaja pravno varstvo na upravnem sodišču za ljudi, ki menijo, da so jim bile v postopku kršene pravice.
“Poleg tega določa še nekaj podrobnosti glede tega, kdo je lahko član preiskovalne komisije, in nič drugega. Očitki nasprotnikov zakona so torej navadne laži, z njimi pa želijo le preprečiti, da bi se preiskovala korupcija njihovih predstavnikov,” je zatrdil.
Edvard Kadič: Komisija ima za seboj moč države
Edvard Kadič je poudaril, da so zavod ustanovili zato, da ljudje v podobnem položaju v prihodnje ne bi ostali sami. Člani po njegovih besedah ne nasprotujejo parlamentarnim preiskavam, temveč njihovi zlorabi za politično obračunavanje.
“Posegalo se je v zasebne in poslovne podatke ljudi, posameznike se je javno izpostavljalo, zaključki pa so se pogosto predstavljali, še preden je imel prizadeti možnost učinkovitega pravnega varstva,” je očital komisiji.
Edvard Kadič je kot osrednjo težavo izpostavil veliko razliko v moči med parlamentarno komisijo in posameznikom, ki se znajde pod njenim drobnogledom.
“Problem je preprost: komisija ima za seboj moč države, posameznik pa mora svojo nedolžnost in dobro ime braniti sam. Na referendumu bomo odločali prav o tem, koliko pravne zaščite bo imel posameznik, ko ga parlamentarna komisija vzame pod drobnogled,” je poudaril.
Po njegovih besedah lahko komisija s svojimi širokimi preiskovalnimi pooblastili zelo globoko poseže v življenje posameznika.
“Naša izkušnja je pokazala, da lahko javna obsodba pride zelo hitro, pravno varstvo pa bistveno pozneje. In prav to razmerje želimo spremeniti. Pri tem ne gre za zaščito politikov ali kogarkoli drugega pred preiskavo. Kdor ima moč preiskovati druge, mora biti sam omejen z jasnimi pravili in učinkovitim nadzorom,” je sklenil.
Bojan Požar: Zasliševali so me, kot da sem kriminalec
Bojan Požar je dejal, da želi zavod organizirano opozarjati javnost in pristojne institucije na ravnanje komisije pod vodstvom Tamare Vonta. Komisiji je očital zlorabo parlamentarne preiskave in poseganje v ustavno zagotovljene pravice njenih tarč.
“Pred komisijo so me povabili kot pričo. Potem pa so me tam, pred kamerami in ob neposrednem prenosu javne RTV Slovenija, zasliševali tako, kot da sem preiskovanec, obtoženec ali celo kriminalec. Pri tem približno 95 odstotkov vprašanj po moji oceni ni imelo nobene zveze s predmetom parlamentarne preiskave,” je navedel.
Požar trdi, da je komisija pregledovala njegov osebni bančni račun in poslovanje njegovega podjetja, čeprav podjetje ni nikoli poslovalo s političnimi strankami.
“Kako daleč je vse skupaj šlo, je Tamara Vonta med mojim zaslišanjem praktično razkrila kar sama. Dala je jasno vedeti, da sem predmet njihovega zanimanja tudi zato, ker sem napisal preveč člankov o Robertu Golobu. Moje članke s portala so imeli celo natisnjene in zložene na mizi komisije, tik ob Vonti,” je zapisal.
Ker komisija po njegovih besedah ni našla ničesar, kar bi bilo povezano s predmetom preiskave, naj bi ga nato naznanila Fursu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu zaradi domnevnega oškodovanja lastnega podjetja.
“Kazenske ovadbe niso vložili. Samo ‘naznanilo’. Verjetno tudi zato, ker je med ovadbo in naznanilom pomembna razlika, zlasti ko gre za morebitno odgovornost zaradi krive ovadbe,” je dodal Požar.
Boris Tomašič: Preiskovali so medije, ki niso klečali
Boris Tomašič je ocenil, da komisija ni več preiskovala zgolj financiranja političnih strank, ampak tudi kritične medije in ljudi, ki niso želeli molčati.
“Brskalo se je po poslovnih in osebnih računih, razkrivale so se poslovne skrivnosti, priče pa so bile postavljene v vlogo preiskovancev. Zaslišanja so bila inkvizitorska. Sam sem se počutil, kot da sem pred Udbo, le da tokrat ni bilo usnjenih plaščev, temveč poslanski mandat in kamera,” je opisal svojo izkušnjo.
Posebej problematično se mu zdi, da se je vse dogajalo v državnem zboru in s sklicevanjem na zakon, poslovnik ter preiskovalna pooblastila.
“Ko predsednica komisije isti medij hkrati preiskuje kot predstavnica oblasti in ga toži kot zasebnica, je meja med preiskavo in političnim obračunom precej zabrisana,” je opozoril.
Zavod so po njegovih besedah ustanovili zato, da posamezniki, ki jih parlamentarna večina spremeni v tarčo, ne bi bili prepuščeni sami sebi.
Miran Videtič: Pritisk na ljudi, ki so bili kritični do vlade
Miran Videtič je svoj podpis k ustanovitvi zavoda prispeval v podporo ljudem, ki naj bi jih komisija obravnavala kot preiskovance, čeprav so bili povabljeni kot priče.
“Pri meni do tega ni prišlo, najverjetneje zato, ker jim je zmanjkalo časa, me je pa močno pogrela poteza komisije, da je brskala po poslovanju dveh zasebnih podjetij, v tem primeru mojega in še enega, ki nimata popolnoma nobene zveze z nosilci političnih funkcij in lastništvom v medijih,” je pojasnil.
Prav to je bil po njegovih besedah ključni razlog, da se je pridružil zavodu.
“Menim, da je nedopustno, da si katerakoli politična opcija v Sloveniji dovoli na tak način izvajati pritisk na ljudi, ki so bili kritični do vlade Roberta Goloba,” je poudaril Videtič.
Javnost je pozval, naj pregleda tudi pretekle izjave nekdanje predsednice komisije Mojce Pašek Šetinc in prisluhne objavljenim posnetkom Vesne Vuković.
Franci Zavrl: Zasliševali so me, kot da sem kriv
Franci Zavrl je komisiji očital zlorabo položaja, postavljanje vprašanj zunaj predmeta parlamentarne preiskave in razkrivanje poslovnih skrivnosti.
“Skratka, karkoli sem komisiji poskušal dopovedati, tega niso hoteli slišati, ampak so me zasliševali, kot da sem ‘kriv’, ne pa priča,” je opisal.
Dogajanje ga je spominjalo na postopke, ki jih je sam doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil izpostavljen zasledovanju, pritiskom in sodnim procesom.
“Zato smo morali vsi, ki smo se znašli pred komisijo, ki ji je predsedovala Tamara Vonta, dvigniti glas. Sam bi ga nedvomno dvignil tudi, če bi me na tak način zasliševal nekdo iz SDS, NSi ali Resnice,” je poudaril Zavrl.
Pred referendumom je državljane pozval, naj preverijo dejansko vsebino sprememb zakona in odločitev ustavnega sodišča.
“Sam se ukvarjam s kampanjami in vem, da je strašenje ljudi zelo nevarno. Zato priporočam pravo mero zdravega razuma, predvsem pa to, da državljani pred referendumom pogledajo, za kaj v resnici gre. Kaj pravi sprememba zakona? Kaj je reklo Ustavno sodišče? In naj se šele nato odločijo,” je sklenil.
O noveli bodo odločali volivci
Zavod podpira uveljavitev novele Zakona o parlamentarni preiskavi ZPPre-B. Kot pojasnjujejo, novela spreminja ureditev pravnih sredstev, povezanih s parlamentarnimi preiskavami, ter nekatera pravila glede članov komisij in zahtev za njihovo izločitev.
Če preiskovanec meni, da so mu bile med preiskavo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, novela predvideva posebno sodno varstvo v upravnem sporu po vročitvi končnega poročila komisije.
O uveljavitvi novele bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu v nedeljo, 11. oktobra 2026. Zakon je državni zbor sprejel 26. maja.
