Ekstremni vročinski valovi bi lahko do leta 2030 močno prizadeli največja evropska gospodarstva. Po ocenah analitikov bi lahko države, ki so najbolj izpostavljene naraščajočim temperaturam, utrpele kumulativne izgube bruto domačega proizvoda v višini med petimi in sedmimi odstotki, pri čemer bi skupna škoda v nekaterih primerih znašala več sto milijard evrov.
Največje izgube naj bi utrpela Francija, kjer bi lahko dosegle okoli 240 milijard ameriških dolarjev oziroma približno 209 milijard evrov. Italiji grozijo izgube v višini 147 milijard dolarjev (okoli 128 milijard evrov), Nemčiji 131 milijard dolarjev (114 milijard evrov), Španiji pa 120 milijard dolarjev oziroma približno 104 milijarde evrov, izhaja iz analize družbe Allianz Trade. Raziskava temelji na scenariju, po katerem bi države med letoma 2026 in 2030 vse pogosteje doživljale ekstremne vročinske razmere, primerljive z najbolj vročimi leti v obdobju med letoma 2014 in 2024.
Produktivnost pada, poraba elektrike raste
Eden največjih gospodarskih učinkov vročine je zmanjšanje produktivnosti dela. Analiza ocenjuje, da se ta zmanjša za približno tri odstotke za vsako dodatno stopinjo Celzija, ko temperature presežejo 30 stopinj.
Posebej prizadeti so gradbeni delavci, zaposleni v proizvodnji, dostavljavci in kmetijski delavci, ki med vročinskimi valovi izgubljajo delovne ure in učinkovitost. Razlogi vključujejo večjo fizično obremenitev, slabšo zbranost in motnje spanja.
Hkrati se močno povečuje povpraševanje po električni energiji. Po ocenah poročila se poraba energije poveča za približno 1,2 odstotka za vsako dodatno stopinjo nad mejo 30 stopinj Celzija, saj gospodinjstva in podjetja vse bolj uporabljajo klimatske naprave in druge sisteme hlajenja.
Dodatno težavo predstavlja evropski energetski sistem, ki je še vedno pomembno odvisen od plinskih in premogovnih elektrarn ter jedrske energije. Med vročinskim valom leta 2019 je morala Francija zaradi omejitev hlajenja zmanjšati proizvodnjo elektrike v delu jedrskih elektrarn, kar je vplivalo tudi na rast cen električne energije.
Vročina ogroža tudi infrastrukturo in javne finance
Posledice visokih temperatur segajo tudi na področje prometa in infrastrukture. Dolgotrajni vročinski valovi lahko poškodujejo cestno omrežje in železniške proge, povečajo stroške vzdrževanja ter povzročijo motnje v logistiki in prometu.
Poročilo opozarja še, da bodo posledice občutile investicije in javne finance. Zaradi slabših pričakovanih donosov bi se lahko vlaganja v osnovna sredstva v najbolj prizadetih državah v povprečju zmanjšala za približno osem odstotkov, kar bi dodatno zaviralo gospodarsko rast.
Analitiki pričakujejo tudi stagflacijske pritiske, pri katerih se višja inflacija združuje z nižjo gospodarsko rastjo in večjo brezposelnostjo. To bi lahko otežilo delo centralnih bank, predvsem v evroobmočju, kjer enotna denarna politika pokriva države z zelo različno izpostavljenostjo podnebnim tveganjem.
Negativni učinki bi se prenesli tudi na javne finance. Letni izpad davčnih prihodkov bi lahko v Franciji dosegel približno 1,8 odstotka, v Italiji in Španiji 1,3 odstotka ter v Nemčiji 0,7 odstotka. Obenem bi države morale nameniti več sredstev za zdravstveno oskrbo, obnovo infrastrukture in druge ukrepe za blaženje posledic vročinskih valov.
Po ocenah obstaja celo tveganje, da bi Italija in Španija zaradi dodatnih pritiskov lažje presegli maastrichtsko mejo proračunskega primanjkljaja, Francija pa bi se lahko soočila z dodatnim fiskalnim bremenom v višini okoli 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Evropa se še ni ustrezno prilagodila
Avtorji raziskave ocenjujejo, da nobeno večje evropsko gospodarstvo trenutno ni celovito pripravljeno na gospodarske posledice ekstremne vročine. Španija izstopa pri zaščiti delavcev, Francija pri standardih gradnje, vendar po njihovi oceni nobena država še nima učinkovitega sistema, ki bi hkrati ščitil zaposlene, infrastrukturo, javne finance in ranljive skupine prebivalstva.
Na tveganja je že opozorila tudi Evropska centralna banka. Njen glavni ekonomist Philip Lane je poudaril, da globalno segrevanje in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo gospodarsko škodo ter negativno vplivajo na dolgoročno rast.
Evropska unija sicer v okviru svežnja Fit for 55 načrtuje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Analitiki ob tem menijo, da bodo poleg javnih politik pomembne tudi naložbe v prilagajanje stavb, energetsko učinkovitost in zaščito najbolj ranljivih gospodinjstev.
