Evropska unija se pri prizadevanjih za vračanje afganistanskih migrantov sooča z občutljivo dilemo. Po eni strani želi povečati število deportacij oseb, ki nezakonito bivajo v državah članicah ali predstavljajo varnostno tveganje, po drugi strani pa bi tesnejše sodelovanje s talibanskimi oblastmi lahko pomenilo njihovo posredno politično legitimizacijo. O tem podrobno poroča Euronews.
Vprašanje je znova prišlo v ospredje po srečanju predstavnikov Evropske komisije, 15 držav članic EU in talibanske delegacije v Bruslju. Šlo je za prvo srečanje te vrste v belgijski prestolnici, potekalo pa je približno pet mesecev po prvem krogu pogovorov v Kabulu. Cilj je bil pospešiti vračanje afganistanskih državljanov, predvsem tistih, ki so bili obsojeni zaradi hudih kaznivih dejanj ali jih oblasti obravnavajo kot varnostno grožnjo.
Iz EU naj bi odšlo več tisoč Afganistancev, vrnilo se jih je le 340
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta 14.270 afganistanskih državljanov pozvanih, naj zapustijo Evropsko unijo. Dejansko se jih je v Afganistan vrnilo le 340, kar predstavlja približno dva odstotka vseh primerov.
To je precej manj od povprečne stopnje vračanja v EU, ki znaša okoli 29 odstotkov, zato številne države članice iščejo načine za učinkovitejše izvajanje deportacij.
Dan po srečanju v Bruslju je evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner poudaril, da je “mednarodna obveznost afganistanskih talibanov, da sprejmejo nazaj svoje državljane”. Švedski minister za migracije Johan Forssell pa je zagovarjal pogovore z argumentom, da mora njegova država zaščititi svoje nacionalne interese.
OZN: Ljudi ne morete vračati tja, kjer jim grozi mučenje
Srečanje je sprožilo ostre odzive zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov Združenih narodov.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je za Euronews opozoril: “Glede na zelo obupno stanje človekovih pravic v Afganistanu smo proti prisilnim vračanjem. Če so storili kazniva dejanja, jih je treba v Evropi privesti pred sodišče. Vendar ljudi ne morete vračati v situacijo, kjer jih lahko mučijo.”
Talibani želijo konzulate in večjo diplomatsko prisotnost v Evropi
Po navedbah Euronewsa si talibanske oblasti v okviru pogovorov prizadevajo za ponovno vzpostavitev afganistanskih konzularnih storitev in diplomatske prisotnosti v evropskih državah.
Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Abdul Qahar Balkhi je po srečanju dejal, da je eden ključnih ciljev ponovno vzpostaviti konzularne poti, čeprav se ta prizadevanja soočajo s številnimi izzivi.
Raziskovalec Amnesty International za Afganistan Zaman Sultani meni, da je prevzem konzularnih predstavništev pomemben korak v prizadevanjih talibanov za mednarodno legitimnost.
“Talibanom je počasi uspelo prevzeti konzulate v svoji regiji in imenovati veleposlanike ali namestnike veleposlanikov. Podoben trend prihaja tudi v ta del sveta,” je povedal za Euronews.
Aktivisti svarijo pred dostopom do osebnih podatkov
Aktivist za človekove pravice Behrouz Asadi opozarja, da bi lahko večja diplomatska prisotnost talibanom omogočila dostop do osebnih podatkov Afganistancev, ki živijo v Evropi.
“Njihove zahteve so že vidne: diplomatska prisotnost, dostop do osebnih podatkov, politična legitimnost in morebitne finančne ali organizacijske koristi,” je dejal. Po njegovem mnenju bi bili zaradi tega lahko izpostavljeni zagovorniki človekovih pravic, predstavniki civilne družbe in politični nasprotniki režima.
Bruselj govori o “operativnem sodelovanju”, protesti pred Komisijo
Evropska komisija in sodelujoče države so pogovore opisale kot “operativno sodelovanje” z dejanskimi oblastmi v Afganistanu, ne pa kot politično priznanje talibanskega režima.
Višja svetovalka za migracije pri bruseljskem možganskem trustu European Policy Centre Virginie Jacob je za Euronews ocenila, da gre za poskus zmanjšanja politične občutljivosti celotnega procesa.
“Opredeljevanje tekočega dialoga kot ‘operativnih pogovorov’ je poskus zmanjšanja pomena sodelovanja in izogibanja morebitnemu javnemu odzivu,” je dejala.
Po navedbah diplomatov EU je vprašanje za več držav članic zelo občutljivo. V Belgiji je zunanji minister Maxime Prévot osebno nasprotoval povabilu talibanske delegacije, medtem ko so se srečanja udeležili predstavniki ministrstva za migracije.
Pogovori so sprožili tudi proteste organizacij civilne družbe pred Evropsko komisijo, med njimi Amnesty International, ki opozarja na nevarnost normalizacije odnosov z režimom.
Afganistan po ocenah ZN ni pripravljen na množične vrnitve
Poročilo Združenih narodov, objavljeno novembra lani, ugotavlja, da Afganistan zaradi razmer v državi nima zmogljivosti za sprejem večjega števila vrnjenih državljanov.
Na dodatna tveganja opozarja tudi raziskovalec Amnesty International Zaman Sultani. “Talibani so nedavno aretirali več kot 350 ljudi samo zaradi striženja brad, zahodnjaških pričesk ali igranja in poslušanja glasbe. Ta država nikakor ni primerna za vračanje ljudi,” je opozoril.
Razprava o vračanju afganistanskih migrantov tako ostaja eno najbolj občutljivih migracijskih vprašanj v Evropski uniji, saj se prepletajo varnostni interesi držav članic, spoštovanje človekovih pravic in vprašanje morebitne legitimacije talibanskih oblasti.
