Evropska komisija in predstavniki 15 držav članic so se v Bruslju na tehničnem srečanju sestali z delegacijo talibanov, pri čemer je bil osrednji cilj pospešitev vračanja afganistanskih državljanov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Kot poroča Euronews, je srečanje potekalo na nerazkriti lokaciji in zunaj prostorov Evropske komisije, saj EU talibanske oblasti še vedno uradno ne priznava kot legitimne vlade Afganistana.
Pobudo je sopredsedovala Švedska, razprave pa so bile po navedbah Komisije osredotočene predvsem na vračanje Afganistancev, ki so bili obsojeni zaradi hudih kaznivih dejanj ali predstavljajo varnostno tveganje. Evropske države imajo namreč pogosto težave z njihovim vračanjem, ker afganistanske oblasti ne sodelujejo pri ponovnem sprejemu svojih državljanov.
Švedski minister za migracije Johan Forssell je dejal, da je izgon storilcev hudih kaznivih dejanj izjemno pomemben, trenutno pa ga otežuje nepripravljenost talibanskih oblasti za sodelovanje. Po njegovih besedah na Švedskem na deportacijo čaka približno 200 afganistanskih državljanov, obsojenih za kazniva dejanja, kot sta posilstvo in trgovina z mamili.
Izjemno nizka stopnja vračanja
Podatki Eurostata kažejo, da je bilo v prvih devetih mesecih leta 2025 več kot 14.270 afganistanskim državljanom odrejeno, naj zapustijo Evropsko unijo, dejansko pa jih je bilo vrnjenih le 340. To pomeni približno dvoodstotno stopnjo izvršenih vračanj.
Hkrati se migracijski tokovi nadaljujejo. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je meje EU nezakonito prečkalo več kot 3.300 Afganistancev, večinoma po vzhodnosredozemski poti, medtem ko je leta 2025 za mednarodno zaščito v Uniji zaprosilo več kot 63.000 afganistanskih državljanov oziroma približno desetina vseh prosilcev za azil.
Po navedbah Euronewsa tehnični pogovori predstavljajo del širše evropske strategije za povečanje števila vračanj nezakonitih migrantov, pri čemer skupna stopnja deportacij v EU ostaja okoli 29 odstotkov in se zadnja leta bistveno ne izboljšuje.
Srečanje sprožilo ostre kritike
Srečanje je naletelo na kritike dela Evropskega parlamenta in organizacij za človekove pravice, ki opozarjajo, da dialog s talibani pomeni nevarnost normalizacije odnosov z režimom, obtoženim sistematičnega kršenja človekovih pravic, zlasti pravic žensk in deklet.
Socialistična evropska poslanka Cecilia Strada je dogodek označila za “sramotno poglavje za Evropo”, medtem ko je poslanka Zelenih Saskia Bricmont ocenila, da je gostovanje predstavnikov talibanov nesprejemljivo zaradi njihovega ravnanja z ženskami, politično opozicijo in temeljnimi svoboščinami.
Evropska komisija vztraja, da tehnični dialog ne pomeni političnega priznanja talibanske oblasti in da trenutno ne vključuje nobenih političnih zavez. Kljub temu je sodelovanje s Kabulom pod vse večjim pritiskom držav članic, ki želijo učinkoviteje izvajati odločbe o vračanju migrantov brez pravice do prebivanja v Evropski uniji.
