Več zunanjih ministrov držav Evropske unije je opozorilo, da so pogovori z Moskvo o prihodnji evropski varnostni ureditvi nesprejemljivi, dokler Rusija ne pristane na prekinitev ognja v Ukrajini. Po njihovem bi lahko Moskva razpravo o širši varnostni arhitekturi izkoristila za preusmerjanje pozornosti od vojne in nadaljevanje napadov.
Zunanji ministri članic EU so o razmerah razpravljali na današnjem zasedanju v Bruslju. V ospredju so bili mirovni pogovori, nadaljnja pomoč Ukrajini, ruski napadi na energetsko in drugo civilno infrastrukturo ter novi evropski sankcijski ukrepi.
Po poročanju Reutersa je več ministrov podvomilo, da se želi Rusija resno pogajati o končanju vojne. Ocenili so, da mora biti prvi korak prekinitev ognja, šele nato pa bi bilo mogoče začeti pogajanja o mirovnem sporazumu in širših varnostnih vprašanjih.
Kallas: Najprej prekinitev ognja
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da evropska varnostna ureditev že obstaja in je zapisana v številnih mednarodnih sporazumih, h katerim je pristopila tudi Rusija.
“Težava je v tem, da Rusija teh sporazumov ne spoštuje. Zato moramo z ruske strani videti jasne koncesije in zagotovila, da jih bo spoštovala,” je dejala Kallas.
Ob tem je opozorila, da se razprava ne sme oddaljiti od trenutnega položaja na bojišču.
“Najprej moramo videti prekinitev ognja, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o čem drugem. Tega trenutno ne vidimo. Vidimo, da Rusija stopnjuje napade,” je poudarila.
Po njenih besedah Rusija napada železniško, mostovno in energetsko infrastrukturo ter skuša pred zimo povečati trpljenje ukrajinskega civilnega prebivalstva.
Kallas je zavrnila tudi ruske zahteve po novem dogovoru o evropski varnostni ureditvi. Kot je poudarila, je Rusija napadalka, zato mora pobuda za popuščanje priti z njene strani.
Opozorila pred rusko pastjo
Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je ocenil, da težava ni v obstoječih pravilih evropske varnosti, temveč v njihovem kršenju.
“Pravila delujejo, težava pa je, da jih Rusija krši,” je dejal. Opozoril je, da bi Moskva iz prezgodnjih pogovorov o varnostni ureditvi lahko pridobila politične koristi. “Ne smemo se ujeti v to past,” je dodal.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je prav tako poudaril, da Evropa ne potrebuje nove varnostne ureditve, temveč spoštovanje obstoječih pravil.
“Kmalu bo jasno, ali se Rusija resnično želi pogajati ali pa zgolj poskuša kupiti čas in ustvariti vtis, da pogajanja potekajo,” je opozoril Wadephul.
Evropski voditelji so se sicer dogovorili, da bodo Evropo v morebitnih prihodnjih mirovnih pogovorih zastopali Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Velika Britanija in institucije EU.
EU potrdila 145 novih sankcijskih uvrstitev
Svet EU je danes potrdil tudi nove sankcije proti posameznikom in organizacijam, povezanim z ruskim vojnim gospodarstvom, energetiko, finančnim sektorjem, kibernetskimi napadi in dejavnostmi ruske flote v senci.
V prvi skupini je na sankcijski seznam uvrstil 12 posameznikov in 101 organizacijo oziroma skupno 113 novih imen. Med njimi je skoraj 50 ruskih bank in finančnih ustanov, pa tudi podjetja, povezana z rafinerijami, naftnim terminalom v Sankt Peterburgu ter izvozom ruske nafte.
V ločenem svežnju je EU sankcionirala še 30 posameznikov in dve organizaciji zaradi ruskih destabilizacijskih in zlonamernih kibernetskih dejavnosti. Skupno gre tako za 145 novih sankcijskih uvrstitev.
Za uvrščene posameznike in organizacije veljajo zamrznitev premoženja, prepoved zagotavljanja denarja oziroma drugih gospodarskih virov, za fizične osebe pa tudi prepoved potovanja v Evropsko unijo.










