Slovensko gospodarstvo zraslo za 3,7 odstotka, rast investicij se je močno umirila

ByA. K.

16. novembra, 2026 , ,
V skladišču [Foto: Unsplash, CHUTTERSNAP]

Slovenski bruto domači proizvod je bil v tretjem četrtletju letos za 3,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je gospodarstvo zraslo za 0,3 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil realni BDP za 3,9 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast se je po izrazitem pospešku v prvi polovici leta v tretjem četrtletju pričakovano umirila.

V drugem četrtletju je četrtletna rast znašala 1,7 odstotka, medletna pa 4,9 odstotka. V tretjem četrtletju sta se stopnji znižali na 0,3 oziroma 3,7 odstotka.

“Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij,” je podatke komentiral vršilec dolžnosti direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Tomaž Perše.

Gospodinjstva povečala potrošnjo

Zasebna potrošnja je bila medletno večja za 3,8 odstotka in je ohranila podobno dinamiko kot v prvi polovici leta. Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka.

Najizraziteje so se povečali izdatki za trajne proizvode, in sicer za 13,3 odstotka. Potrošnja poltrajnih proizvodov je bila večja za 4,2 odstotka, storitev za 3,2 odstotka in netrajnih proizvodov za 1,3 odstotka.

Po oceni Umarja je rast potrošnje podpiralo povečanje razpoložljivega dohodka. Najbolj so se okrepili nakupi neživilskih izdelkov, še naprej je bila visoka tudi prodaja avtomobilov.

Bruto investicije nižje kot pred letom

Bruto investicije so bile za 1,3 odstotka manjše kot v tretjem četrtletju lani. K zmanjšanju sta prispevala upad zalog in občutno počasnejša rast investicij v osnovna sredstva.

Te so se povečale za 2,1 odstotka, potem ko so v preteklih štirih četrtletjih dosegale več kot desetodstotne stopnje rasti. Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 2,9 odstotka, pri stanovanjskih zgradbah pa je bila rast le 0,8-odstotna.

Umar umirjanje povezuje z zaključevanjem večjih gradbenih in investicijskih projektov, tudi v farmacevtski industriji, ter iztekanjem črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Izvoz rasel hitreje od uvoza

Izvoz se je medletno povečal za 3,9 odstotka. Izvoz blaga je zrasel za 4,6 odstotka, storitev pa za 1,6 odstotka. Uvoz je bil večji za 2,4 odstotka.

Dodana vrednost se je povečala v večini dejavnosti. Najvišjo rast so statistiki izmerili v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, kjer je dosegla šest odstotkov. V trgovini, prometu in gostinstvu je znašala 4,6 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa štiri odstotke.

Slovenija je v prvih devetih mesecih rasla občutno hitreje od povprečja evrskega območja. Ob izločenih sezonskih in koledarskih vplivih je bila slovenska medletna rast v tretjem četrtletju 3,4-odstotna, v evrskem območju pa 1,3-odstotna.

Umar ocenjuje, da najnovejši podatki za leto 2026 bistveno ne odstopajo od njegove jesenske gospodarske napovedi. Med glavnimi tveganji ostajajo cene energentov, geopolitične napetosti, motnje v dobavi surovin, morebitno zaostrovanje trgovinske politike ZDA in visoka vrednotenja naložb, povezanih z umetno inteligenco.