Poročilo za leto 2026 ugotavlja napredek pri zaščiti novinarjev in prenovi pravosodne zakonodaje. Komisija Slovenijo poziva k učinkovitejšemu pregonu korupcije ter dodatnim ukrepom za zaščito novinarjev.
Evropska komisija je objavila sedmo letno poročilo o vladavini prava, ki zajema vseh 27 članic Evropske unije ter Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. V poglavju o Sloveniji ugotavlja napredek pri pravosodni zakonodaji in zaščiti novinarjev, opozarja pa na sodne zaostanke ter omejen napredek pri pregonu korupcije.
Vključitev štirih najnaprednejših držav kandidatk Slovenija ocenjuje pozitivno. “Slovenija to šteje za pomemben korak k večji povezanosti Zahodnega Balkana z evropskimi standardi ter jasen signal zavezanosti širitvenemu procesu v regiji,” so zapisali v skupnem sporočilu vlade ter ministrstev za pravosodje in zunanje zadeve.
Poročilo zajema obdobje od julija 2025 do junija 2026. Temelji na štirih področjih: pravosodnem sistemu, boju proti korupciji, medijskem pluralizmu in svobodi medijev ter institucionalnih vprašanjih, povezanih z zavorami in ravnovesji.
Sodni zaostanki ostajajo izziv
Komisija na področju pravosodja ugotavlja, da je Slovenija sprejela sveženj sodniške in tožilske zakonodaje. Državni zbor je novembra 2025 sprejel nova zakona o sodnikih in sodiščih ter noveli zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu.
“Cilj sprememb je zagotoviti enak dostop do sodišča za vse prebivalce, enakomernejšo obremenjenost sodnikov, večjo specializacijo glede na vrste primerov ter večjo transparentnost odločanja in delovanja sodnega sistema,” so pojasnili v sporočilu.
Kljub zakonodajnim spremembam Komisija opozarja na nerešene težave. “Zaostanek nerešenih zadev na sodiščih ostaja izziv, zlasti pri obravnavi pranja denarja in korupcije,” so povzeli ugotovitve poročila.
Omejen napredek pri pregonu korupcije
Na področju boja proti korupciji se nadaljuje izvajanje resolucije o preprečevanju korupcije ter nacionalne strategije in akcijskega načrta za obdobje 2025–2030.
Komisija ob tem ugotavlja le omejen napredek pri zagotavljanju učinkovitih preiskav, pregona in pravnomočnih sodb v primerih korupcijskih kaznivih dejanj, tudi pri korupciji na visoki ravni. Sloveniji priporoča nadaljnje ukrepanje.
“Slovenija bo priporočilu posvetila posebno pozornost, saj je učinkovit boj proti korupciji ena od prednostnih nalog slovenske vlade,” so poudarili v skupnem sporočilu.
Vlada je 16. julija potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Predlog predvideva ustanovitev specializiranih organov za pregon najzahtevnejših oblik kriminala.
Napredek pri zaščiti novinarjev
Na področju medijev Komisija ugotavlja določen nadaljnji napredek pri zaščiti novinarjev, zlasti zaradi sprejetja zakona o zaščitnih ukrepih proti strateškim tožbam za onemogočanje javnega udejstvovanja in novega zakona o medijih.
S prvim je Slovenija v nacionalni pravni red prenesla evropsko direktivo o zaščiti oseb, ki sodelujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki in zlorabljenimi sodnimi postopki oziroma tožbami SLAPP.
Novi zakon o medijih pa v okviru uskladitve z evropskim aktom o svobodi medijev uvaja ocenjevanje koncentracije medijskega trga z vidika njenega vpliva na medijski pluralizem in uredniško neodvisnost.
“Nekateri izzivi ostajajo,” so ob ugotovitvah Komisije zapisali v sporočilu. Ta Sloveniji priporoča, naj ob upoštevanju evropskih standardov razširi nabor zaščitnih ukrepov za novinarje.
Slovenija je vzpostavila tudi kontaktno točko za ozaveščanje javnosti o tožbah SLAPP in zagotavljanje pomoči v takšnih primerih.
“Slovenija je zavezana spoštovanju vladavine prava kot eni od temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija,” so poudarili v sporočilu. Napovedali so tudi konstruktivno sodelovanje v razpravah Sveta EU o ugotovitvah poročila.
Zupančič: Zakon je prvi korak
Na ministrstvu za pravosodje ob tem navajajo oceno, da zaradi korupcije in organiziranega kriminala v Sloveniji vsako leto nastane za 3,5 milijarde evrov škode.
Minister Mihael Zupančič je izrazil zadovoljstvo, da je Evropska komisija prepoznala izzive Slovenije pri preiskovanju in sojenju v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. “Teh izzivov se na ministrstvu zavedamo in jih odločno naslavljamo,” je poudaril.
“Včeraj predstavljen zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala je prvi korak, ki ga na ministrstvu za pravosodje delamo v smeri, da bodo korupcijska kazniva dejanja hitreje preiskana in pravnomočno razsojena,” je dejal.
“Rdeča nit zakonskih rešitev je, da v celotni verigi pregona – od odkrivanja in preiskovanja do pravnomočne sodbe – vzpostavimo večjo pristojnost in večjo odgovornost vseh deležnikov,” je dodal Zupančič.
