Evropski delniški trgi so v sredo trgovanje začeli neenotno, vlagatelji pa ostajajo previdni zaradi nadaljnjih pritiskov na tehnološki sektor in negotovosti glede prihodnjih potez ameriške centralne banke Federal Reserve. Širši evropski indeks STOXX 600 je ob odprtju večinoma stagniral, medtem ko so se vodilni nacionalni indeksi gibali v različnih smereh.
Nemški DAX je v jutranjem trgovanju izgubil okoli 0,6 odstotka, francoski CAC 40 je pridobil 0,1 odstotka, italijanski FTSE MIB in britanski FTSE 100 pa sta zdrsnila za približno 0,2 odstotka.
Negativno razpoloženje sledi torkovemu občutnemu padcu tehnoloških delnic, ki je evropske trge potisnil na najnižje ravni v več kot tednu dni. Vlagatelji vse bolj preverjajo, ali so visoka vrednotenja tehnoloških podjetij in obsežne naložbe v umetno inteligenco še upravičeni, obenem pa ocenjujejo vpliv denarne politike na gospodarsko rast.
Pozornost ostaja usmerjena tudi v ZDA. Po ocenah tržnih udeležencev bi lahko Federal Reserve do konca leta izvedla skupno za približno 50 bazičnih točk sprememb obrestnih mer, pri čemer trgi julijskemu zasedanju pripisujejo približno 40-odstotno verjetnost ukrepanja.
V Evropi medtem ostajajo prisotni znaki umirjanja gospodarske aktivnosti. Kazalniki za evrsko območje še naprej kažejo na šibkejšo rast, vlagatelji pa spremljajo tudi prihodnje odločitve Evropske centralne banke glede obrestnih mer v razmerah vztrajnih inflacijskih pritiskov.
Dodatno negotovost na britanskem trgu ustvarjajo politične razmere po odstopu premierja Keira Starmerja, ob katerih vlagatelji spremljajo tudi nadaljnje odločitve Bank of England.
Med posameznimi delnicami je izstopal britanski nepremičninski velikan Segro, katerega delnica je poskočila za skoraj 20 odstotkov po zavrnitvi prevzemne ponudbe družbe Prologis v vrednosti približno 16 milijard ameriških dolarjev.
Dobičke je beležil tudi italijanski Saipem, katerega delnica se je podražila za okoli 4 odstotke po odobritvi združitve s podjetjem Subsea7 s strani brazilskih oblasti.
Na drugi strani je bil med največjimi poraženci nemški obrambni koncern Rheinmetall. Njegove delnice so izgubile približno 15 odstotkov po informacijah, da bi lahko nemška vlada pomembno obrambno naročilo preusmerila h konkurenčnemu podjetju TKMS.
