Prihodnost slovenskega gospodarstva bo v veliki meri odvisna od razvoja logistike, je prepričan minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Slovenija mora po njegovih besedah bolje izkoristiti svojo geografsko lego, posodobiti prometno infrastrukturo in skrajšati postopke, zaradi katerih se pomembni projekti pogosto ustavljajo. Napovedal je pripravo zakonodajnih sprememb, ki naj bi pospešile predvsem projekte na železniškem omrežju.
“Slovenija je majhna država, ampak na srečo leži na enem najpomembnejših prometnih križišč v Evropi, zato logistika ne sme biti samo ena od gospodarskih dejavnosti, temveč je in mora biti strateška priložnost Slovenije,” je Vrtovec poudaril na poslovno-medijski konferenci Platforme o logistiki v Ljubljani.
Kot poroča STA, je minister ocenil, da bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno bo država izkoristila svojo geografsko lego in se prilagodila tehnološkim spremembam. Avtomatizacija, umetna inteligenca, digitalizacija in novi načini dostave namreč že spreminjajo pretok ljudi in blaga.
“Vprašanje za Slovenijo zato ni, ali bodo te spremembe prišle. Prihajajo že danes. Vprašanje je, kako jih bomo znali izkoristiti,” je dejal.
Drugi tir, posodobitev železnic in širitev avtocest
Med pomembnimi prednostmi Slovenije je Vrtovec poleg geografske lege izpostavil Luko Koper, evropske prometne koridorje, domače znanje in močno logistično gospodarstvo. Naloga države pa je po njegovih besedah zagotoviti pogoje za razvoj ter izboljšanje cestne in železniške infrastrukture.
“Dokončati moramo drugi tir in začeti graditi vzporednega. Modernizirati moramo železniške koridorje, odpravljati ozka grla na cestah in predvsem moramo infrastrukturne projekte izvajati hitreje,” je poudaril.
Minister je ocenil, da Slovenija ima denar za vlaganja v železnice in ceste, težavo pa predstavljajo dolgotrajni postopki in blokade projektov.
“Vsak, ki ima pet minut časa, zavoljo parcialnega interesa blokira še tako strateški infrastrukturni projekt, ki bi omogočil lažjo dostavo surovin in materiala, na primer iz Luke Koper po Sloveniji. Zato stojijo gradnje železniških koridorjev, širitve avtocest,” je opozoril.
Vlada bo po njegovih napovedih pripravila zakonodajo, s katero želi preseči takšne ovire in pospešiti postopke, zlasti pri železniških projektih. “Vsa politika bi rada gradila, leva in desna, razen leva ne bi širila avtocest, ampak mi potrebujemo infrastrukturo,” je dejal Vrtovec.
Mes: Zmogljivosti bi zapolnili tudi ob občutni širitvi
O odpornosti dobavnih verig v času globalnih sprememb so na konferenci govorili tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, član uprave Luke Koper Gregor Belič, generalni direktor družbe 2TDK Matej Oset in generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar.
Mes je opozoril, da so krize v zadnjih letih močno spremenile logistiko. Razmere je primerjal s finančno krizo leta 2009, ko so države veliko denarja namenile krepitvi bank, danes pa morajo več pozornosti posvetiti odpornosti dobavnih verig.
“Trenutno železniška in cestna infrastruktura nista dovolj robustni za izzive, ki so pred nami. Operativno mislim, da se v Sloveniji znajdemo odlično,” je dejal. Po njegovi oceni Slovenija svojo omejeno infrastrukturo upravlja bolje kot številne druge države.
“Če bi imele železnice 100 ali 200 odstotkov več zmogljivosti, bi bile te še vedno polne,” je ocenil Mes in poudaril, da bo zaradi prihodnjih sprememb treba zagotoviti robustnejši sistem.
Kriza v Rdečem morju vplivala tudi na Luko Koper
Član uprave Luke Koper Gregor Belič je povedal, da se je zaradi krize v Rdečem morju količina tovora v prvih dveh mesecih zmanjšala. Ladjarji so se zaradi varnostnih razmer odločali za daljšo plovbo okoli Afrike.
Daljše poti so pomenile, da so morali ladjarji uporabiti več ladij, zato jih je bilo na trgu manj, voznine pa so se močno zvišale. Belič je priznal, da ga je sprva skrbelo, da bodo ladjarji del tovora preusmerili in v Koper pluli z manjšimi ladjami, vendar se to ni zgodilo.
Eno ključnih rešitev za odpravo ozkih grl predstavlja drugi tir Divača–Koper. Generalni direktor 2TDK Matej Oset je spomnil, da je obstoječa proga polno zasedena že od julija 2018, nova povezava pa bo pretočnost več kot podvojila.
“Bistvena pa je tudi dodana vrednost, ki jo moramo za slovensko gospodarstvo gledati v nekoliko širšem kontekstu. Če govorimo o 30-letnem koncesijskem obdobju, lahko govorimo o tem, da bi v 30 letih izgubili med 3,4 in 5,3 milijarde evrov, če tega tira ne bi bilo,” je poudaril Oset.
Poštna zakonodaja ostala v letu 2009
Generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar je medtem opozoril, da je poštna dejavnost doživela eno največjih preobrazb, zakonodaja pa tem spremembam ni sledila.
“Veljavna poštna zakonodaja izhaja še iz leta 2009, razmere pa so se od takrat bistveno spremenile,” je dejal.
Kot primer je navedel zahtevo, po kateri mora 95 odstotkov poštnih pošiljk prispeti že naslednji dan. Ker količina pisemskih pošiljk izrazito upada, takšne zahteve po njegovih besedah povzročajo zelo visoke stroške, predvsem stroške dela.
Sodelujoči na panelu so se strinjali, da mora država pospešiti umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor, saj so hitrejši postopki in zmogljivejše prometne povezave ključni za nadaljnji razvoj slovenske logistike in gospodarstva.
