Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 po oceni Fiskalnega sveta pomeni dodaten odmik od srednjeročnih fiskalnih zavez Slovenije. Rast neto izdatkov naj bi bila skoraj dvakrat višja od dovoljene, primanjkljaj celotnega sektorja država pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Fiskalni svet v oceni predloga rebalansa ugotavlja, da dokument predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov. Predvideni primanjkljaj državnega proračuna se glede na lani sprejeti proračun povečuje za približno 100 milijonov evrov.
“Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja,” je opozoril Fiskalni svet. Po njegovi oceni bodo zato morali proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vključevati konkretne in trajne ukrepe za stabilizacijo javnih financ.
Višji stroški dela in nakupi vojaške opreme
Boljši prihodki od prvotno načrtovanih so predvsem posledica ugodnejših davčnih osnov. Gospodarska rast je namreč višja, kot je bilo pričakovano ob pripravi proračuna. Umar za letos napoveduje 3,8-odstotno realno rast BDP, potem ko je bila rast v prvi polovici leta 4,1-odstotna.
Na odhodkovni strani so glavni razlogi za povečanje višji stroški dela, nakupi vojaške opreme in zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost.
Brez sredstev načrta za okrevanje in odpornost ter solidarnostnega sklada naj bi bili prihodki za približno 750 milijonov evrov višji kot v veljavnem proračunu, odhodki pa za okoli 800 milijonov evrov višji.
Skoraj polovica povečanja odhodkov izhaja iz višjih stroškov dela. Fiskalni svet je navedel, da je povečanje deloma posledica višjih obveznosti od pričakovanih, deloma pa uvedbe zimskega regresa, ki v lanskem proračunu še ni bil predviden.
Približno četrtino povečanja predstavljajo višji izdatki za vojaško opremo. Sredstva za nakup kopenskega sistema zračne obrambe IRIS in artilerijskega sistema CAESAR so za 256 milijonov evrov višja kot v proračunu, sprejetem jeseni 2025.
Vlada je ob predstavitvi rebalansa pojasnila, da zvišuje proračunsko porabo na 18,8 milijarde evrov, za obrambo pa namenja dodatnih 296 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP.
Fiskalni svet del prihodkovnih napovedi ocenjuje kot optimističen
Fiskalni svet opozarja, da bi se morala rast proračunskih prihodkov v zadnjih štirih mesecih leta občutno okrepiti, če želi država doseči načrtovane celoletne številke.
Prihodki brez evropskih sredstev iz solidarnostnega sklada in načrta za okrevanje bi morali biti v zadnjih štirih mesecih leta za 12 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. V prvih osmih mesecih je njihova medletna rast znašala 7,7 odstotka.
“Makroekonomske projekcije so dejansko precej ugodnejše kot ob sprejemanju veljavnega proračuna jeseni lani, a po naši oceni ne podpirajo tolikšne dodatne krepitve rasti prihodkov ob koncu leta,” so zapisali.
Kot optimistični so izpostavili predvsem projekciji prihodkov od davka na dodano vrednost in dohodnine. Dodatno tveganje predstavljajo prihodki od trošarin, zlasti če bi Evropska komisija dovolila znižanje trošarin na energente pod trenutno najnižjo dovoljeno raven.
Tveganja obstajajo tudi pri odhodkih. Njihova medletna rast je v prvih osmih mesecih znašala 9,3 odstotka, za uresničitev rebalansa pa bi se morala v zadnjih štirih mesecih pospešiti na 15,9 odstotka. Največji del predvidenega povečanja je povezan z investicijami in nakupi vojaške opreme.
Odstopanje je dvakrat višje od dovoljene meje
Slovenija se je s srednjeročnim strukturno-fiskalnim načrtom za obdobje 2025–2028 zavezala, da rast neto izdatkov leta 2026 ne bo presegla 4,4 odstotka. Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance pa naj bi znašala okoli osem odstotkov.
Neto izdatki so izdatki sektorja država, iz katerih so med drugim izločeni izdatki za obresti, določeni programi, financirani z evropskimi sredstvi, ciklični izdatki za brezposelnost ter enkratni in začasni ukrepi.
Skupno odstopanje od dogovorjene poti naj bi do konca leta 2026 doseglo 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat več od dovoljene meje v višini 0,6 odstotka BDP. To velja tudi ob upoštevanju začasne izjeme za povečane obrambne izdatke.
“Javne finance se tako z rebalansom dodatno oddaljujejo od zagotavljanja vzdržnega položaja,” je sklenil Fiskalni svet.
Opozorilo pred postopkom EU
Fiskalni svet vlado poziva, naj v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 jasno predstavi ukrepe, s katerimi bo trajno izboljšala javnofinančni položaj. Pri tem bo morala upoštevati tudi povečane obrambne izdatke, saj se začasna izjema pri njihovem upoštevanju v fiskalnih pravilih izteče leta 2028.
Povečevanje izdatkov za obrambo se kljub začasni izključitvi iz ocenjevanja skladnosti s fiskalnimi pravili že odraža v rasti javnega dolga, so poudarili.
Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se po oceni sveta povečuje tveganje, da bi Evropska unija proti Sloveniji uvedla postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Takšen razvoj bi lahko ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih poslabšal pogoje financiranja države in zasebnega sektorja.
