Francija želi časovno omejiti izjeme, ki Ukrajini omogočajo, da z denarjem iz 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila kupuje orožje in vojaško opremo zunaj Evrope. Pariz zagovarja preusmerjanje naročil k evropskim proizvajalcem, več držav pa opozarja, da bi omejitve lahko upočasnile dobavo nujno potrebnega orožja.
Evropska unija je aprila odobrila 90 milijard evrov vredno posojilo za podporo Ukrajini v letih 2026 in 2027. Od tega je 60 milijard evrov namenjenih vojaški pomoči, preostalih 30 milijard pa podpori državnemu proračunu.
Kot poroča Euronews, Francija zdaj zahteva, da bi bile izjeme za nakupe pri neevropskih dobaviteljih le začasne. Več evropskega denarja naj bi tako sčasoma končalo pri evropskih, med njimi tudi francoskih obrambnih podjetjih.
Izjemi za ameriške rakete in kitajske sestavne dele
Po pogojih posojila pri posameznem obrambnem izdelku največ 35 odstotkov njegove vrednosti praviloma sme izvirati iz držav zunaj Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
Ukrajina lahko zaprosi za izjemo, kadar ustreznega evropskega izdelka ni, ga evropska industrija ne more pravočasno izdelati v zadostnih količinah ali pa je njegova cena previsoka.
Evropska komisija je doslej odobrila dve takšni izjemi. Prva omogoča nakup kitajskih sestavnih delov za brezpilotna letala, druga pa ameriških prestreznih raket za sistem Patriot, ki jih Ukrajina nujno potrebuje za obrambo pred ruskimi balističnimi napadi.
Francija želi, da se dovoljenja obnavljajo le toliko časa, dokler evropski proizvajalci ne morejo ponuditi primerljive opreme v potrebnih količinah in rokih. Pariz ima pri tem tudi jasen gospodarski interes, saj ima Francija eno največjih obrambnih industrij v Evropi. Skupaj z Italijo proizvaja sistem zračne obrambe SAMP/T, ki velja za najbližjo evropsko alternativo ameriškemu Patriotu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer pred dnevi napovedal hitrejšo dobavo francoske opreme in prestreznih raket Ukrajini.
Devet držav zahteva več prožnosti za Kijev
Francoskim zahtevam nasprotuje skupina severnih in vzhodnih članic EU. Obrambni ministri Nemčije, Poljske, Švedske, Finske, Nizozemske, Danske, Estonije, Latvije in Litve so julija Bruselj pozvali, naj Ukrajini pri nabavi orožja zagotovi čim več prožnosti.
“Še naprej poudarjamo, da je hitra odobritev seznamov izdelkov ključna, tudi s pragmatično uporabo izjeme za nakup opreme, proizvedene v tretjih državah,” so zapisali.
Evropska komisija mora tako iskati ravnotežje med dvema ciljema: krepitvijo evropske obrambne industrije ter čim hitrejšo dobavo orožja, ki ga Ukrajina potrebuje na bojišču. Izjeme se preverjajo ob vsakem novem zahtevku za izplačilo, zato lahko Bruselj njihovo podaljšanje zavrne, če se medtem pojavi ustrezna evropska alternativa.
