Furs razkril ozadje blokade računov pisarne Senica: O pritožbi odloča ministrstvo

ByA. K.

13. avgusta, 2026 ,
Sedež FURS-a [Foto: Wikimedia Commons, Bostjan46 (Licenca: CC0 1.0)]

Odvetniška pisarna Senica & partnerji ima zaradi davčnega spora še vedno blokirane poslovne račune v Sloveniji. Furs je izvršbo v delu, ki se nanaša na davke, odložil, postopek izterjave neporavnanih prispevkov pa se nadaljuje. Pisarna trdi, da gre za ponovno plačilo že poravnanih obveznosti.

Odvetniška pisarna Senica & partnerji, katere večinska lastnica je nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, je na seznamu davčnih dolžnikov, pripravljenem po stanju na 25. julij. Po javno dostopnih podatkih naj bi njene zapadle neporavnane obveznosti znašale med 300.000 in 500.000 evrov.

Običajni poslovni računi pisarne v Sloveniji so blokirani, odprt pa ostaja fiduciarni račun, namenjen hrambi denarja strank. Tri delujoče račune naj bi imela tudi v tujini.

Furs je za 24ur pojasnil ozadje postopka. Podrobnejši odgovor je lahko posredoval, ker je davčni zavezanec sam razkril del podatkov, ki bi sicer veljali za davčno tajnost.

Postopek se nanaša na davčne obveznosti za leti 2020 in 2021, odmerjene na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora. Pisarna je zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri kot drugostopenjski organ odloča ministrstvo za finance.

Izvršba za davke odložena, za prispevke se nadaljuje

Furs je po vloženi pritožbi odložil davčno izvršbo v delu, ki se nanaša na odmerjene davke. Takšno odločitev lahko davčni organ sprejme, če presodi, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, ali če davčni zavezanec ob pritožbi predloži ustrezno zavarovanje.

Odložitev ne velja za odmerjene prispevke, saj zakon pri tovrstnih obveznostih odloga ne dopušča. Za ta del neporavnanih obveznosti se zato davčna izvršba nadaljuje, blokada računov pa ostaja.

Katarina Kresal trdi, da je Furs leta 2024 začel nadzor v okviru preverjanja prejemnikov protikoronskih pomoči, nato pa ga razširil na obdavčitev dohodkov odvetnikov, ki so s pisarno sodelovali na podlagi družbene pogodbe oziroma societas.

Po pojasnilih pisarne je davčni organ njihova razmerja obravnaval kot odvisna pogodbena razmerja. V pisarni temu nasprotujejo in poudarjajo, da so odvetniki poklic opravljali samostojno ter na podlagi ureditve, ki jo dovoljuje zakon o odvetništvu.

Pisarna trdi, da so bile obveznosti že plačane

Odvetniška pisarna odločbo označuje kot “odločbo presenečenja”. Trdi, da so bili davki in prispevki od istih dohodkov že poravnani ter da Furs teh plačil ni ustrezno upošteval. Ravnanje finančne uprave so označili za “ravnanje v nasprotju z zdravo pametjo”.

Furs na te navedbe odgovarja, da vsa prejeta plačila evidentira sproti in jih upošteva pri izkazovanju poravnanih oziroma neporavnanih davčnih obveznosti.

Pisarna se pri svojih argumentih sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-492/20. Ustavno sodišče je odločilo, da se mora pri istem gospodarskem dogodku že plačani in nevračani davek upoštevati kot delno plačilo pozneje ugotovljene obveznosti.

Odločba se sicer nanaša na primere ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja po 74. členu zakona o davčnem postopku. Brez vpogleda v celotno odločbo Fursa zato ni mogoče potrditi, ali je pravni položaj pisarne Senica povsem primerljiv.

Končna odločitev o pravilnosti davčne odmere še ni bila sprejeta, saj o pritožbi odvetniške pisarne odloča ministrstvo za finance.