Rumenonogi galeb, ki ga običajno povezujemo s slovensko Obalo, se je v zadnjih desetletjih razširil tudi v Ljubljano, Maribor in na območje Drave. Mesta mu ponujajo ravne strehe za gnezdenje in veliko lahko dostopne hrane.
Galeb nad središčem Ljubljane ni več izgubljeni obiskovalec z morja. Rumenonogi galebi v prestolnici že več let tudi gnezdijo, podobno pa velja za nekatera druga mesta v notranjosti države.
Ob tem je treba poudariti, da vsi galebi niso morske ptice. Rečni galeb je značilna ptica celinskih voda in je bil med galebi tudi najštevilnejši na lanskem januarskem popisu.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je med januarskim štetjem vodnih ptic leta 2025 naštelo 4.399 galebov. Med njimi je bilo 1.817 rečnih in 1.697 rumenonogih galebov. Popisali so še 579 črnomorskih in 228 sivih galebov ter nekaj predstavnikov redkejših vrst.
Največ rumenonogih galebov so pričakovano našteli na Obali, kjer jih je bilo 1.032. Več sto so jih zabeležili tudi na območju Notranjske in Primorske ter ob rekah in večjih vodnih površinah v notranjosti države.
Od Sečoveljskih solin do mestnih streh
Rumenonogi galeb je razmeroma nov slovenski gnezdilec. Njegovo gnezdenje so prvič potrdili leta 1986, ko so v Sečoveljskih solinah našli 11 gnezd. Leta 1999 je bilo gnezdenje potrjeno tudi v Sežani, v Ljubljani pa naj bi se naselil že pred letom 2005.
Pozneje so gnezda odkrili na Ptujskem jezeru in v Mariboru. V notranjosti države rumenonogi galebi pogosto izbirajo ravne, s prodom prekrite strehe, ki jim ponujajo podobne razmere kot naravna skalnata ali otoška gnezdišča.
Galebi so prehranski oportunisti. Hranijo se z ribami, žuželkami in manjšimi živalmi, hitro pa izkoristijo tudi hrano, ki jo zavržemo ljudje. Smetnjaki, odlagališča, ostanki na ulicah in namerno hranjenje jim omogočajo, da uspešno živijo daleč od morja.
Njihovega širjenja v mesta po pojasnilih DOPPS ni mogoče preprosto pripisati podnebnim spremembam. Pomembnejša sta razpoložljiva hrana in dovolj varnih mest za gnezdenje.
Bodo izpodrinili golobe in vrane?
Za zdaj ni dokazov, da bi rumenonogi galebi v slovenskih mestih izrivali golobe, vrane ali druge običajne mestne ptice. Nekoliko bolj problematični postajajo na Ptujskem jezeru, kjer lahko plenijo jajca in mladiče ogroženih rečnih galebov.
Za omejevanje konfliktov je najpomembneje, da galebov ne hranimo ter da jim ne omogočamo dostopa do odpadkov. Ko se naselijo na strehi, so lahko zaradi glasnega oglašanja, iztrebkov in branjenja gnezda za stanovalce precej moteči.
Da lahko ptice brez težav premagujejo ogromne razdalje in se vračajo na ista območja, smo na Portal24 pisali tudi v prispevku o tem, kako ptice prepotujejo do 13.000 kilometrov in najdejo isto prezimovališče. Za galebe očitno državne meje, pa tudi oddaljenost od morja, niso posebna ovira.
