Državni proračun je prvo polovico letošnjega leta končal z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja. Odhodki so se povečali precej hitreje od prihodkov, dolg državnega proračuna pa je konec junija znašal 42,6 milijarde evrov. Podatki večinoma zajemajo obdobje, ko je državo še vodila Golobova vlada.
Ministrstvo za finance je podatke objavilo v novi izdaji publikacije Javnofinančna gibanja. “Prihodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta znašali 7,7 milijarde evrov ali 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili višji za 12,3 odstotka in so znašali blizu devet milijard evrov,” so navedli na ministrstvu.
Višje odhodke so med drugim povezali z izločanjem sredstev v proračunske sklade in rezerve. Primanjkljaj državnega proračuna je ob polletju dosegel 1,2 milijarde evrov.
V minusu tudi občine
Prihodki občin so se v prvih šestih mesecih povečali za skoraj enajst odstotkov, predvsem zaradi davkov na dobiček oziroma dohodnine. Odhodki so bili medtem višji za skoraj štirinajst odstotkov.
“Presežek odhodkov nad prihodki občin v prvi polovici letošnjega leta tako znaša skoraj trideset milijonov evrov,” so sporočili z ministrstva. Rast odhodkov so pripisali predvsem višjim investicijskim izdatkom ter transferjem posameznikom in gospodinjstvom.
Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se povečali za šest odstotkov in dosegli približno 4,5 milijarde evrov. Vplačila socialnih prispevkov so se povečala za 6,8 odstotka, izdatki za pokojnine pa za 6,7 odstotka, kar je bilo po navedbah ministrstva predvsem posledica redne in izredne uskladitve pokojnin.
Več denarja za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo
Prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo so se povečali za 20,8 odstotka, odhodki pa za 16,9 odstotka.
“K rasti prihodkov so največ prispevali višji socialni prispevki po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo julija 2025 ter več kot 50-odstotna rast sredstev iz državnega proračuna, namenjenih predvsem stabilizaciji zdravstvenega sistema,” so pojasnili na ministrstvu.
Višji odhodki so bili povezani predvsem s transferji izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter postopnim uveljavljanjem pravic in storitev dolgotrajne oskrbe.
Skupni primanjkljaj skoraj 1,2 milijarde evrov
Prihodki konsolidirane bilance štirih javnofinančnih blagajn so v prvi polovici leta znašali 15,5 milijarde evrov, kar je deset in pol odstotka več kot leto prej. Odhodki so se povečali za dvanajst odstotkov in dosegli 16,7 milijarde evrov.
“Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal skoraj 1,2 milijarde evrov,” so izpostavili na ministrstvu.
Največji delež skupnih izdatkov je bil namenjen socialni zaščiti – več kot 6,2 milijarde evrov oziroma 37,2 odstotka vseh izdatkov.
Dolg državnega proračuna je konec prvega polletja znašal 42,6 milijarde evrov, država pa je imela blizu 3,1 milijarde evrov prostih denarnih sredstev. Stanje državnih poroštev je konec prvega četrtletja doseglo nekaj manj kot štiri milijarde evrov, kar je 124 milijonov evrov več kot leto prej.










