Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so po objavi najnovejše lestvice konkurenčnosti IMD opozorili, da padec Slovenije na 49. mesto med 70 državami potrjuje dolgoletna opozorila gospodarstva. Kot so poudarili, država nujno potrebuje razvojni dogovor, stabilnejše poslovno okolje in hitro izvedbo sistemskih reform, ki bodo okrepile konkurenčnost ter spodbudile naložbe.
V GZS so izpostavili, da je Slovenija v primerjavi z lanskim letom izgubila še tri mesta in dosegla najslabšo uvrstitev po letu 2015.
Vesna Nahtigal: “Čas za odlašanje je mimo”
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob objavi rezultatov poudarila, da padec ni presenečenje, temveč odraz težav, na katere gospodarstvo opozarja že dlje časa.
“Ta padec konkurenčnosti pritrjuje opozorilom, ki jih v gospodarstvu ponavljamo že dlje časa: Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter hitro izvedbo sistemskih ukrepov, ki bodo povečali privlačnost Slovenije v očeh poslovnih odločevalcev. Čas za odlašanje je mimo,” je poudarila.
Dodala je, da mora gospodarski razvoj postati ena osrednjih nacionalnih prioritet, če želi Slovenija ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in obseg javnih storitev.
Ob tem je izpostavila gospodarski program Made in Slovenia 2035, za katerega na GZS menijo, da predstavlja jasen okvir prihodnjih ukrepov. “Koalicijska pogodba nove vlade vključuje številne predlagane ukrepe. Zdaj potrebujemo predvsem odločnost pri izvedbi, pri tem pa se moramo država, sindikati, civilna družba in gospodarstvo povezati in sodelovati pri iskanju najboljših rešitev za razvojni preboj,” je dejala.
Na GZS so poudarili, da bi morala vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035 z jasno določenimi ukrepi, odgovornimi nosilci, roki, viri financiranja in rednim spremljanjem izvedbe.
GZS opozarja na stroške dela, birokracijo in pomanjkanje kadrov
Na zbornici so zapisali, da Slovenija na lestvici zaostaja predvsem na področjih, ki neposredno vplivajo na odločitve podjetij o investiranju, zaposlovanju in nadaljnjem razvoju.
Izpostavili so padec za pet mest pri gospodarski uspešnosti in za sedem mest pri učinkovitosti vlade, medtem ko država pri poslovni učinkovitosti ostaja med slabše ocenjenimi članicami raziskave.
Kot posebej problematične so navedli nizko odpornost gospodarstva na gospodarske cikle, nevarnost selitve poslovnih aktivnosti v tujino, visoko obremenitev dela, togost delovnopravne zakonodaje, administrativne ovire, pomanjkanje kadrov in prepočasno rast produktivnosti. Po njihovih navedbah se Slovenija pri vseh teh kazalnikih uvršča v zadnjo četrtino sodelujočih držav.
Na GZS so ob tem poudarili, da je višjo blaginjo mogoče doseči le z višjo produktivnostjo, več investicijami ter večjimi vlaganji v znanje, raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo.
“Država mora ustvariti pogoje za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo”
V nadaljnji izjavi je Vesna Nahtigal poudarila, da Slovenija ima razvojni potencial, vendar ga brez ustrezne podpore države ne bo mogla v celoti izkoristiti.
“Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, vendar ta potencial ne more izkoristiti brez podpore države, kar kažejo vse izkušnje prodornih azijskih in evropskih držav. Potrebujemo državo, ki spodbuja razvoj, podpira investicije in ustvarja pogoje, v katerih lahko podjetja rastejo, zaposlujejo in ustvarjajo višjo dodano vrednost, pri čemer je treba upoštevati specifike Slovenije, predvsem z vidika strukture gospodarstva in kompetenc zaposlenih,” je izpostavila.
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je medtem opozoril, da se konkurenčnost države slabša prav na področjih, ki odločajo o dolgoročni gospodarski rasti.
“Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti. Zato so razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejši postopki in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe nujni pogoji za preobrat,” je poudaril.
Poziv k davčni razbremenitvi in nacionalnemu razvojnemu načrtu
Na GZS so ob tem opozorili tudi na priporočila OECD in slabšanje makroekonomskih napovedi za Slovenijo. Kot so zapisali, rast stroškov dela brez primerljive rasti produktivnosti zmanjšuje konkurenčnost podjetij, omejuje investicije in povečuje tveganje selitve dejavnosti v tujino.
V zvezi s priporočili OECD glede odprave obvezne božičnice so poudarili, da že dlje časa zagovarjajo prostovoljno in davčno ugodno izplačevanje božičnic ter drugih nagrad za poslovno uspešnost, medtem ko obvezni zimski regres za številna podjetja predstavlja dodatno stroškovno breme.
Kot prednostne kratkoročne ukrepe predlagajo davčno razbremenitev dela in podjetij, konkurenčnejše cene energije, hitrejše zaposlovanje tujih kadrov ter skrajšanje upravnih postopkov, ki zavirajo investicije.
Na srednji rok pa zagovarjajo razvojno kapico, konkurenčnejše davčno okolje, več spodbud za raziskave, razvoj in digitalizacijo, učinkovitejše umeščanje projektov v prostor ter pripravo nacionalnega razvojnega načrta slovenskega gospodarstva do leta 2035 z jasno določenimi ukrepi, nosilci in roki izvedbe.
