Tako nas Jezus danes nagovarja in spodbuja. Jezus, ali ni tvoja trditev daleč od resničnosti, v kateri živimo? Vedno težje zaupamo drug drugemu, strah nas je drug pred drugim. Spremljajo nas razočaranja, slabe izkušnje, razprtije in sovraštvo. Ali ostanemo pri tem ali pa se trudimo, kakor se Jezus trudi za nas, da bi si zaupali, se imeli radi in živeli v lepi skupnosti?
V medsebojnih odnosih naj bi si pomagali, da ostajamo dobri ljudje. Z načinom življenja in medsebojno povezanostjo naj bi odsevali Božjo podobo, se je veselili in z bližnjimi delili tisto, kar je v nas najlepšega.
Hvaležni bodimo danes za dar zaupnega prijateljstva, medsebojne pomoči, razumevanja in skupne hoje po življenjskih poteh. Velik dar je imeti dobrega soseda, prijazno okolje in dobre ljudi. Ni samoumevno, da imamo ob sebi dobre ljudi; za odnose je treba skrbeti, jih graditi in utrjevati. Vzemimo si čas drug za drugega, saj je to blagoslov in moč za življenje.
Prerok Jeremija dobro opiše, kako v naše življenje prihaja slabost. Kot tiho šušljanje se pojavljajo maščevanje, sovraštvo, nesprejemanje in obrekovanje. Ljudje se prehitro ukvarjamo s slabimi lastnostmi bližnjih. Tako jim odvzamemo lepo podobo in pozabljamo na Božjo podobo v njih. Takoj ko se prepustimo opazovanju slabosti bližnjih, se obarvamo s slabim mnenjem o človeku in mu odvzamemo dostojanstvo. Ko smo pri ljudeh slabo zapisani, nas to spremlja še dolgo. Kdo nam lahko odvzame takšno slabo mnenje? To se ne bi smelo dogajati. To ni Božji načrt. Jezus želi in živi za to, da bi bili skupaj srečni ter drug drugemu v dopolnitev in dar.
Jezus nam pripoveduje, da je resnica našega bitja Božja. Kljub človeškim slabostim je Božja podoba močnejša. Nihče nima pravice uničevati Božje podobe v bližnjem. Ker človeka ne poznamo v celoti in ker ni v naši moči, da bi sodili njegovo notranjost, je naša pot predvsem v tem, da ga podpremo, da ostane v milosti in duhu. Jezus poudarja, da je resnica o nas pomembna in da sama govori. To resnico odkrijemo, ko stopimo pred Boga. Pojdimo pred Boga. On nam bo povedal, da smo kljub svojim slabostim ustvarjeni po Božji podobi in da smo povabljeni, da storimo čim več dobrega.
Kdo pozna našo resnico? Mi in Bog.
V pogovoru z Bogom smo to, kar smo. Ne moremo lagati ali prikrivati. Iskren odnos do sebe in poslušanje vesti sta pot resnice.
Nihče nam ne sme vzeti duše.
Duše ni mogoče umoriti.
Trudimo se in naredimo vse, da ostanemo Božji tempelj.
Dobrote in ljubezni, ki prebivata v našem svetišču, nam nihče ne more vzeti. Bog nam pomaga oblikovati samopodobo in duhovno rast. V zgodovini poznamo veliko ljudi, ki niso dovolili, da bi jih svet zapeljal in oddaljil od njihove duše. Kljub preizkušnjam in trpljenju so ostali trdni v svojem prepričanju, njihova duša pa je ostala močna.
Premalo se zavedamo, da Bog skrbi za nas, in to je naš velik privilegij ter dar. Vredni smo več kakor vrabci, celo naši lasje so prešteti. Božja skrb za vsakega človeka presega človeške zmožnosti in napore. Zato se ne smemo bati, saj smo Gospodovi. Jezus nas ponovno vabi, naj se mu približamo. Če ni odnosa in prijateljstva z Bogom, nam bo manjkalo duha Božjega veličastva v nas.
Pavel nas spodbuja, da je milost Jezusa Kristusa močnejša od vseh slabosti ter vir življenja za človeka in človeštvo.
Prerok Jeremija piše: “Gospod Bog je moj silni junak.”
Tako so Jezus, apostol Pavel in Jeremija prepričani, da močno prijateljstvo z Bogom osvetljuje našo samopodobo in naše odnose. Bolj ko smo zasidrani v Bogu, več milosti in moči imamo za življenje ter za ohranjanje dobrega v sebi.
“Ne bojte se ljudi” naj bo naša molitev in prošnja, da bi drug drugega spoštovali in jemali resno. Pomagaj nam, Gospod, videti in prepoznavati Božjo podobo v bližnjem. Ne smemo se ustaviti pri slabih lastnostih ljudi. Če so bližnji do nas grobi in včasih na nas izlijejo veliko svojih težav, poskušajmo razumeti tudi njihove stiske.
Benedikt Lavrih, duhovnik
