Ladijski promet skozi Hormuško ožino je skoraj povsem zastal, Iran pa vztraja, da bo o ponovnem odprtju strateške plovne poti odločal sam. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem Američanom sporočil, naj zaradi pritiska na Teheran sprejmejo nekoliko višje cene goriva.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je sporočil, da bo Iran odločal, kdaj bo promet skozi Hormuško ožino ponovno sproščen. “Ožina se bo odpirala in zapirala samo po ukazu Irana,” je zapisal na omrežju X.
Po njegovih besedah bodo omejitve ostale v veljavi, dokler ZDA ne bodo priznale poraza. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem dejal, da odločitev o nadaljevanju pogovorov z Washingtonom še ni bila sprejeta. Teheran med pogoji za normalizacijo ladijskega prometa zahteva odpravo sankcij in sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja.
Izjave kažejo, da po več mesecih spopadov in neuspešnih diplomatskih pobud ni vidnega napredka pri doseganju premirja. Vojna se je začela 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran.
Skozi ožino le dve ladji
V petek sta skozi Hormuško ožino pluli samo dve ladji, pri čemer med njima ni bilo zaznane nobene pošiljke surove nafte, je na podlagi podatkov družbe Kpler poročal Reuters. Pred začetkom vojne je skozi ožino vsak dan plulo več kot 130 plovil.
Skozi Hormuško ožino, ki je na najožjem delu široka približno 33 kilometrov, je pred spopadi potekala približno petina svetovne trgovine z nafto.
Negotovost dodatno povečujejo napadi na trgovske ladje. Naftna družba ADNOC iz Združenih arabskih emiratov je sporočila, da so bila v dveh dneh napadena tri njena plovila. Emiratske oblasti so za četrtkove napade obtožile Iran, ki se na obtožbe ni neposredno odzval.
Višje cene goriva postajajo politično vprašanje
Trump je na shodu v New Yorku dejal, da bi morali Američani sprejeti “malenkost več za bencin”, če je to cena preprečevanja razvoja iranskega jedrskega orožja.
Povprečna cena galone bencina v ZDA je v petek dosegla 4,08 dolarja in je bila za 29 odstotkov višja kot pred letom dni. Rast cen goriva povečuje politični pritisk na Belo hišo pred novembrskimi vmesnimi volitvami.
Razmere v Hormuški ožini vplivajo tudi na svetovne naftne trge. Cena severnomorske nafte brent je v petek zrasla na 88,52 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa na 82,40 dolarja. Brent se je v tednu podražil za šest odstotkov, WTI pa za 5,4 odstotka.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je dejal, da lahko ameriška mornarica z menjavanjem ladij pomorsko blokado iranskih plovil ohranja za nedoločen čas. Washington je napovedal tudi dodatne finančne ukrepe proti Teheranu.
Posledice čuti tudi Iran. Predsednik Masud Pezeškian je priznal, da so sankcije, omejevanje izvoza nafte in ameriška pomorska blokada močno prizadeli iransko gospodarstvo ter prispevali k visoki inflaciji. Kljub pritisku obe strani za zdaj vztrajata pri svojih zahtevah, zato hitrega odprtja ene najpomembnejših svetovnih energetskih poti ni pričakovati.
