Voditelji držav članic Evropske unije se danes v Dublinu sestajajo na prvem vrhu, ki je v celoti namenjen umetni inteligenci. Razpravljali bodo o evropskem zaostanku za ZDA in Kitajsko, gradnji lastne računalniške infrastrukture, financiranju razvoja ter varnostnih in družbenih tveganjih hitro napredujoče tehnologije. Slovenijo na neformalnem zasedanju Evropskega sveta zastopa predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je srečanje sklical zaradi hitrosti razvoja umetne inteligence in njenega vpliva na gospodarstvo, trg dela ter družbo. Voditelji naj bi iskali predvsem načine za krepitev evropske tehnološke neodvisnosti in konkurenčnosti.
Zasedanja se udeležuje tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je že v četrtek na vrhu Evropske politične skupnosti v Dublinu poudaril, da mora Evropa aktivneje sodelovati pri oblikovanju novega mednarodnega reda. Opozoril je tudi na potrebo po enotnejšem evropskem nastopu pri pogajanjih o Ukrajini ter izpostavil pomen energetske varnosti in strateške avtonomije. Več o njegovem nastopu smo poročali v prispevku Predsednik vlade Janez Janša v Dublinu: Evropa mora pri pogajanjih o Ukrajini nastopati enotno.
Po poročanju Reutersa ima Evropa kljub številnim programom še vedno velike težave pri dohitevanju ameriških in kitajskih podjetij. Najnaprednejši računalniški čipi, veliki jezikovni modeli in oblačna infrastruktura ostajajo večinoma v rokah družb zunaj EU.
Evropski načrti za čipe zaostajajo za cilji
Evropski akt o čipih je predvideval, da bi EU svoj delež v svetovni proizvodnji polprevodnikov do leta 2030 povečala na 20 odstotkov. Sedanje ocene kažejo, da tega cilja najverjetneje ne bo dosegla.
Težave spremljajo tudi načrtovano gradnjo sedmih gigatovarn umetne inteligence. V njih naj bi na enem mestu združili približno 100.000 naprednih procesorjev, programsko opremo, oblačne storitve, hitro podatkovno povezljivost in podatkovne centre.
EU je za projekte predvidela deset milijard evrov javnih sredstev, z njimi pa želi privabiti še najmanj 20 milijard evrov zasebnih naložb. Izvedbo trenutno upočasnjujejo finančna vprašanja in nesoglasja med članicami glede sredstev za konkurenčnost v prihodnjem evropskem proračunu.
Pomembno vprašanje je tudi dostop do dovolj poceni in zanesljive energije. Veliki podatkovni centri porabijo ogromne količine električne energije, zato brez novih energetskih zmogljivosti evropskih načrtov ne bo mogoče uresničiti.
O konkurenčnosti in tveganjih umetne inteligence
Voditeljem bo evropski položaj na svetovnem trgu predstavil Arthur Mensch, soustanovitelj in izvršni direktor francoskega podjetja Mistral AI. Razprava bo namenjena zmanjševanju kritične odvisnosti, razvoju evropskih zmogljivosti ter spodbujanju javnih in zasebnih naložb.
Drugi gost bo britansko-kanadski računalniški znanstvenik in Nobelov nagrajenec Geoffrey Hinton, eden od pionirjev sodobne umetne inteligence. Z voditelji bo govoril o varnosti in zaupanju, kibernetskih tveganjih, varovanju otrok, temeljnih pravicah ter možnem vplivu umetne inteligence na demokratične procese.
Evropski voditelji bodo tako iskali ravnotežje med hitrejšim razvojem in varovali pred zlorabami. Prestroga pravila bi lahko dodatno oslabila evropsko konkurenčnost, prepočasen odziv pa bi povečal odvisnost od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij.
Ob robu srečanja naj bi govorili tudi o Ukrajini, vključevanju Evrope v mirovna pogajanja ter morebitnih varnostnih jamstvih ob prihodnjem premirju. Osrednji del današnjega zasedanja bo kljub temu namenjen vprašanju, ali lahko Evropa še postane pomembna samostojna sila na področju umetne inteligence.
