Evropska unija je v prvih desetih mesecih letošnjega leta za utekočinjeni zemeljski plin iz ruskega arktičnega projekta Jamal po ocenah plačala približno 8,7 milijarde evrov. To je 21 odstotkov več od ocenjene vrednosti uvoza v celotnem letu 2025, čeprav naj bi prepoved uvoza ruskega LNG po dolgoročnih pogodbah začela veljati že 1. januarja 2027.
Podatki izhajajo iz analize nemške okoljske in človekoljubne organizacije Urgewald, ki je uporabila podatke družbe za energetske informacije Kpler.
Pristanišča v Evropski uniji so med januarjem in oktobrom sprejela 12,89 milijona ton utekočinjenega plina iz projekta Jamal. To je 6,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Evropska unija je prevzela kar 81 odstotkov vseh zabeleženih dobav iz tega ruskega projekta.
V evropsko pristanišče nova pošiljka vsakih 1,7 dneva
Izračuni kažejo, da je tanker z utekočinjenim plinom iz projekta Jamal v eno od evropskih pristanišč prispel povprečno vsakih 1,7 dneva.
Višji račun ni posledica le večje količine uvoženega plina, temveč tudi rasti cen energentov. Oktobrske dobave so se v primerjavi s septembrom količinsko zmanjšale za 11 odstotkov, njihova ocenjena vrednost pa se je povečala za 2,6 odstotka in dosegla 839 milijonov evrov.
Referenčna evropska cena plina se je povzpela na 86,79 evra za megavatno uro, kar je več kot dvakrat toliko kot pred začetkom vojne med ZDA, Izraelom in Iranom.
Pri tem je treba poudariti, da je 8,7 milijarde evrov ocena bruto vrednosti dobav, izračunana na podlagi dobavljenih količin in referenčnih tržnih cen. Pogodbene cene niso javno dostopne, izračun pa ne vključuje morebitnih popustov, stroškov prevoza, uplinjanja, davkov in nadaljnje prodaje plina. Podatka zato ni mogoče enačiti z dobičkom ruskega proizvajalca ali neposrednim prihodkom ruskega državnega proračuna.
Največ plina je prejela Francija
Francija je bila v prvih desetih mesecih z okoli 5,37 milijona ton največja prejemnica ruskega arktičnega plina v Evropski uniji. Sledile so Belgija z okoli 3,06 milijona ton, Španija z 2,91 milijona ton, Nizozemska z 1,32 milijona ton in Portugalska z 220.000 tonami.
Belgijsko pristanišče Zeebrugge je bilo največji posamezni cilj dobav. V njem so v prvih desetih mesecih raztovorili 42 tankerjev s skupno približno 3,1 milijona ton plina. Avgusta, septembra in oktobra v Zeebrugge sicer ni prispela nobena nova pošiljka iz projekta Jamal.
Evropska pristanišča so za ruski izvoz posebej pomembna zaradi bližine arktičnega proizvodnega obrata. Projekt uporablja specializirane tankerje ledenega razreda Arc7, ki lahko plujejo skozi zamrznjene arktične vode. Kratka pot do evropskih terminalov jim omogoča hitrejše vračanje po nove pošiljke.
Brez dostopa do evropskih pristanišč bi morala Rusija plin preusmerjati na daljše poti proti Aziji, kar bi povečalo stroške in zmanjšalo število dobav, zlasti pozimi.
Popolna prepoved za dolgoročne pogodbe prihaja januarja
Evropska unija je uredbo o postopni odpravi uvoza ruskega plina sprejela januarja letos. Prepoved novih poslov velja od marca, za stare kratkoročne pogodbe pa je začela veljati 25. aprila 2026.
Prehodno obdobje še vedno velja za obstoječe dolgoročne pogodbe. Uvoz ruskega utekočinjenega plina na njihovi podlagi bo prepovedan 1. januarja 2027. Dolgoročni uvoz ruskega plina po plinovodih naj bi se končal 30. septembra 2027 oziroma najpozneje 1. novembra 2027, če države ne bodo pravočasno dosegle zahtevanih zalog za zimo.
Uredba omogoča tudi začasno, največ štiritedensko omilitev prepovedi, če bi nenaden dogodek resno ogrozil oskrbo ene ali več članic z energijo.
