Za nekaj domače zelenjave ne potrebujete vrta. Balkon, okenska polica ali manjša terasa so jeseni dovolj za motovilec, rukolo in špinačo – vrtnine, ki jih hladnejši dnevi ne motijo, v koritu pa uspevajo presenetljivo zanesljivo.
Konec poletja je za setev posebej primeren, ker zemlja v loncih ni več pregoreta od sonca, noči pa postajajo hladnejše. Semena kljub temu potrebujejo enakomerno vlago, zato je začetek odločilen.
Za jesensko solato je pomembnejša primerna globina korita kot njegova širina.
Izberite dovolj globoko posodo
Za rukolo in motovilec zadostuje korito, globoko približno 15 centimetrov, špinača pa bo lepše razvila korenine v vsaj 20 centimetrov globoki posodi. Dno mora imeti odprtine za odtekanje vode, saj stoječa voda pri hladnejšem vremenu hitro povzroči težave s koreninami.
Uporabite svež, kakovosten substrat za zelenjavo ali korita. Stare zemlje, v kateri so čez poletje rasle izčrpane balkonske rože, ne uporabite brez dodatka novega substrata in komposta. Poletne rastline so iz nje porabile večino hranil, v njej pa lahko ostanejo tudi korenine in škodljivci.
Korito napolnite skoraj do roba, zemljo rahlo poravnajte in jo pred setvijo navlažite. Seme nato potresite čim bolj enakomerno ter ga pokrijte le s tanko plastjo zemlje. Pri motovilcu se velja upreti skušnjavi, da bi ga posejali pregosto; pregosti posevki ostanejo drobni in se po dežju ali zalivanju slabše sušijo.
Rukola za hiter rezultat, motovilec za potrpežljive
Rukola je najhitrejša. Ob ugodnem vremenu lahko prve mlade liste režemo že nekaj tednov po setvi. Namesto da izpulimo celo rastlino, pobiramo zunanje liste in pustimo sredino pri miru. Tako bo rastlina pogosto odgnala še enkrat.
Špinačo lahko prav tako obiramo postopoma, ko razvije več zdravih listov. Hladnejše vreme ji praviloma ustreza bolje kot poletna vročina, zaradi katere hitro uide v cvet.
Motovilec raste počasneje, vendar se s potrpežljivostjo oddolži. Če ga sejemo proti koncu avgusta ali v prvi polovici septembra, lahko del pridelka pobiramo jeseni, del pa pustimo za zgodnjo pomlad.
Za setev na gredah smo že zbrali nekaj možnosti v prispevku Kaj posaditi po praznih gredicah, pri koritih pa je prednost predvsem v tem, da jih lahko ob prvem močnejšem mrazu hitro premaknemo bliže steni ali pod nadstrešek.
Največ škode naredijo presežki
Jeseni korita običajno ne potrebujejo veliko gnojila. Preveč hranil lahko pomeni bujno, vendar mehko rast, ki je občutljivejša na mraz in bolezni. Prav tako jih ne zalivajte po urniku, ampak preverite zemljo s prstom. Če je zgornji sloj še vlažen, počakajte.
Majhno korito z nekaj vrstami zelenja ne bo nahranilo cele družine, bo pa odličen način, da imate jeseni pri roki sveže liste za solato, omleto ali sendvič.
