Ministrstvo za kulturo bo vladi predlagalo izstop države iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Pregled dokumentacije je po navedbah ministrstva razkril pravne, finančne in organizacijske pomanjkljivosti, zaradi katerih delovanje zavoda ne bi bilo dovolj pregledno in finančno vzdržno.
Ministrstvo za kulturo namerava vladi predlagati sprejem izjave o izstopu Republike Slovenije iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Kot so pojasnili z ministrstva, ustanovitvenih dokumentov ni mogoče izvrševati tako, da bi zagotovili zakonito, pregledno in finančno vzdržno delovanje novoustanovljenega zavoda.
Pri pregledu dokumentacije so ugotovili več pravnih in izvedbenih pomanjkljivosti. Med njimi so neustrezno načrtovano financiranje, neupoštevanje predpisanih postopkov za sofinanciranje ter nerešena vprašanja organizacije in upravljanja zavoda. Strokovne službe ministrstva naj bi na težave opozarjale že pred podpisom ustanovitvenih dokumentov.
Pogodbenih obveznosti po navedbah ministrstva ni izpolnila nobena od treh soustanoviteljic. Ministrstvo ni izvedlo predvidenega nakazila, finančnih obveznosti pa nista izpolnili niti Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica.
Ignacija Fridl Jarc: Odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu
“Naša odgovornost je, da javna sredstva namenjamo zakonito, pregledno in učinkovito. Ko ugotovimo, da izbrani model tega ne omogoča, smo dolžni poiskati boljšo rešitev,” je poudarila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Zagotovila je, da odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu in ne pomeni zmanjšanja podpore temu področju. Ministrstvo je v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 prvič oblikovalo posebno proračunsko postavko Ples, na kateri je načrtovanih 2,2 milijona evrov.
“S tem želimo, skladno z našo zavezo k večji podpori ustvarjalnosti ne pa birokraciji, zagotoviti, da bodo javna sredstva čim bolj neposredno namenjena ustvarjalcem na področju sodobnega plesa,” je dodala ministrica.
Po izstopu države se bosta o nadaljnji organizacijski ureditvi zavoda odločali občini Celje in Nova Gorica. Ministrstvo medtem napoveduje iskanje novega, pravno in finančno vzdržnega modela ter vzpostavitev odprte mreže, v katero bi se lahko vključile tudi druge slovenske občine.
