UV-indeks ni le še ena številka v vremenski aplikaciji. Pove nam, kako močno je ultravijolično sevanje in kako hitro lahko nezaščiteno sonce poškoduje kožo in oči.
Temperatura je visoka, nebo skoraj brez oblačka, vremenska aplikacija pa ob napovedi kaže še številko 8 ali 9. Gre za UV-indeks, podatek, ki ga poleti pogosto spregledamo, čeprav lahko močno vpliva na to, kako varno je preživeti dan na prostem.
Ob jasnem vremenu lahko UV-indeks v Sloveniji sredi dneva doseže vrednost okoli 8, v gorah pa tudi okoli 9, kaže biovremenska napoved Agencije RS za okolje. To že pomeni zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja, pri kateri lahko nezaščitena koža hitro utrpi poškodbe.
Kaj pomenijo posamezne številke?
UV-indeks se začne pri nič, zgornje meje pa pravzaprav nima. Višja vrednost pomeni močnejše sevanje in krajši čas, v katerem lahko pride do poškodb kože in oči.
- Od 0 do 2 – nizka nevarnost: Večina ljudi lahko običajne opravke na prostem opravi brez posebnih ukrepov. Zaščita je še vedno smiselna pri zelo občutljivi koži, daljšem zadrževanju zunaj ali na snegu in ob vodi.
- Od 3 do 5 – zmerna nevarnost: Zaščita že postane pomembna. Priporočljivi so senca, pokrivalo, sončna očala in krema z zaščitnim faktorjem.
- Od 6 do 7 – visoka nevarnost: Zadrževanje na neposrednem soncu je treba skrajšati, predvsem sredi dneva. Zaščitna oblačila in krema niso več le dobrodošel dodatek.
- Od 8 do 10 – zelo visoka nevarnost: Nezaščitena koža se lahko poškoduje zelo hitro. Med najmočnejšim sevanjem je najbolje ostati v senci ali prestaviti dejavnosti na jutro oziroma poznejše popoldne.
- 11 in več – ekstremna nevarnost: Neposrednemu soncu se je sredi dneva najbolje izogniti. Potrebna je popolna zaščita kože in oči.
Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je treba pred UV-sevanjem zaščititi že, ko indeks doseže vrednost 3 ali več.
Oblaki niso vedno dovolj dobra zaščita
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da ob oblačnem vremenu sonce ne more opeči. Del UV-sevanja prodre tudi skozi oblake, tanki in razpršeni oblaki pa ga lahko zaradi odboja celo okrepijo.
Moč sevanja je odvisna še od letnega časa, ure, zemljepisne lege, nadmorske višine in ozonske plasti. V gorah je UV-sevanje močnejše, čeprav je zrak tam prijetnejši in hladnejši. Dodatno ga povečujejo površine, ki žarke odbijajo, denimo voda, svetel pesek, beton in sneg.
Preprosto opozorilo ponuja tudi tako imenovano pravilo sence: če je vaša senca krajša od telesa, je sonce visoko in čas je, da poiščete zavetje.
Krema je le del zaščite
NIJZ priporoča širokospektralno zaščitno sredstvo z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Nanesti ga je treba dovolj in ponovno uporabiti približno vsaki dve uri, pa tudi po kopanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo.
Krema kljub temu ni dovoljenje za večurno poležavanje na neposrednem soncu. Najboljša zaščita je kombinacija:
- sence,
- lahkih oblačil, ki prekrijejo kožo,
- širokokrajnega klobuka,
- kakovostnih sončnih očal z UV-zaščito,
- kreme z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.
Posebej previdni morajo biti otroci, ljudje s svetlo poltjo, številnimi pigmentnimi znamenji ali kožnim rakom v družini ter vsi, ki jemljejo zdravila, ki lahko povečajo občutljivost na sonce.
UV-indeks lahko preverite v vremenski aplikaciji ali napovedi ARSO. Poleti naj postane enako pomemben podatek kot temperatura – številka 34 nam namreč pove, kako vroče bo, številka 9 pa, kako hitro lahko sonce povzroči škodo.
