Ostanki kosila so lahko odlična večerja za naslednji dan, vendar v hladilniku ne ostanejo varni neomejeno dolgo. Splošno pravilo je, da kuhano hrano porabimo v dveh do štirih dneh, pri rižu pa moramo biti še previdnejši. Pomembno je tudi, kako hitro smo jed ohladili in pri kateri temperaturi jo hranimo.
Marsikdo pred zaužitjem preveri predvsem videz in vonj jedi. Toda hrana, ki nima neprijetnega vonja in na pogled deluje povsem običajno, ni nujno tudi varna. Nekaterih škodljivih bakterij namreč ne moremo prepoznati z vohanjem, okušanjem ali opazovanjem.
Ameriška služba za varnost in nadzor živil FSIS svetuje, da večino kuhanih ostankov porabimo v treh do štirih dneh. Britanska agencija za standarde živil FSA uporablja previdnejše priporočilo in svetuje, da jih pojemo ali zamrznemo v dveh dneh.
Če želimo preprosto pravilo za domačo uporabo, je zato najbolje ostanke porabiti čim prej: idealno naslednji dan oziroma v dveh dneh. Zgornja meja treh do štirih dni velja le, če je bila jed hitro ohlajena, ves čas pravilno shranjena in hladilnik dovolj hladen.
Posebna previdnost pri kuhanem rižu
Kuhanega riža ne smemo več ur puščati na kuhinjskem pultu. Surov riž lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki lahko preživijo kuhanje. Če riž počasi ohlajamo ali ga predolgo pustimo pri sobni temperaturi, se lahko bakterije razmnožijo in tvorijo toksine.
Zato je pomembneje, kako hitro riž po kuhanju ohladimo, kot pa kolikokrat ga pozneje pogrejemo. Britanska agencija FSA priporoča, da ga čim hitreje ohladimo, hranimo v hladilniku največ en dan do pogrevanja in pogrejemo le enkrat. Pred zaužitjem mora biti vroč tudi v sredini.
Enaka previdnost velja za rižote, pilav, polnjene paprike in druge jedi z rižem. Če ne vemo, kako dolgo je jed stala na sobni temperaturi, je varneje, da je ne shranjujemo za pozneje.
V hladilnik najpozneje v dveh urah
Kuhane hrane ni treba pustiti na pultu, dokler se povsem ne ohladi. Ostanke razdelimo v manjše, plitve posode, jih pokrijemo in spravimo v hladilnik najpozneje v dveh urah po pripravi ali postrežbi. Manjše količine se ohladijo hitreje kot poln velik lonec juhe, omake ali enolončnice.
Slovenska priporočila poudarjajo, da je treba kuhano in hitro pokvarljivo hrano čim prej shraniti v hladilnik, najbolje pri temperaturi pod petimi stopinjami Celzija.
Koristno je, da na posodo napišemo datum priprave. Tako se nam nekaj dni pozneje ni treba spraševati, ali je bila enolončnica skuhana v ponedeljek ali morda že ob koncu tedna.
Pogrejemo samo toliko, kolikor bomo pojedli
Pri pogrevanju mora biti jed vroča po vsej prostornini, tudi v sredini. To je še posebno pomembno pri uporabi mikrovalovne pečice, saj lahko hrano segreje neenakomerno. Jed zato med pogrevanjem premešamo ali obrnemo.
Britanska agencija FSA svetuje, da ostanke pogrejemo le enkrat. Namesto večkratnega segrevanja celotnega lonca je bolje odvzeti samo količino, ki jo bomo pojedli.
Če je ne bomo pojedli, jo zamrznimo
Če že ob pospravljanju vemo, da ostankov v prihodnjih dveh ali treh dneh ne bomo pojedli, jih je najbolje čim prej zamrzniti. V zamrzovalniku ostanejo varni bistveno dlje, čeprav se lahko njihova kakovost, okus in tekstura sčasoma poslabšajo.
Odtajano kuhano hrano hranimo v hladilniku in jo praviloma pojemo v 24 urah. Pri tem velja osnovno pravilo: kadar ne vemo, kako dolgo je jed stala zunaj hladilnika ali kako je bila shranjena, je ne rešujemo z dodatnim pogrevanjem.
Najvarnejši opomnik je preprost: ostanke hitro ohladimo, shranimo v hladilnik pod petimi stopinjami, večino jedi pojemo v dveh do največ štirih dneh, pri rižu pa ukrepamo še hitreje.
