Kitajski regulatorji so začeli zavirati val prvih javnih ponudb delnic proizvajalcev humanoidnih robotov. V ospredju preverjanja so visoka vrednotenja podjetij ter vprašanje, ali prihodki, povezani z državno podprtimi projekti, res kažejo trajno povpraševanje na trgu. Previdnejši pristop je sledil burnemu borznemu debiju družbe Unitree Robotics, katere delnica je najprej zrasla za več kot petkrat, nato pa od vrha izgubila 55 odstotkov.
Kitajska komisija za vrednostne papirje naj bi investicijskim bankam in skladom z neuradnimi navodili sporočila, da bo pri odobravanju novih kotacij proizvajalcev humanoidnih robotov postavila višje zahteve. Formalne prepovedi ni, vendar nekateri udeleženci na trgu ocenjujejo, da so nove uvrstitve podjetij iz tega sektorja trenutno dejansko zamrznjene, poroča Reuters.
Komisija navedb ni komentirala. Previdnejši pristop ne pomeni, da se Kitajska umika iz robotike. Peking tako imenovano “utelešeno umetno inteligenco”, ki lahko zaznava okolje in v njem fizično deluje, obravnava kot eno od strateških panog prihodnosti. Regulatorji želijo predvsem preprečiti, da bi državno spodbujanje tehnologije ustvarilo nevzdržen borzni balon.
Delnica Unitree po siloviti rasti izgubila več kot polovico vrednosti
Pozornost regulatorjev je pritegnil zlasti borzni debi družbe Unitree Robotics, ki razvija humanoidne in štirinožne robote. Njena delnica je po uvrstitvi na borzo v Šanghaju zrasla na več kot petkratnik začetne vrednosti, nato pa se od najvišje ravni znižala za 55 odstotkov.
Podjetje na svoji spletni strani predstavlja več modelov humanoidnih robotov ter industrijske, reševalne in nadzorne rešitve. Med vlagatelji pa postaja vse pomembnejše vprašanje, koliko teh robotov je dejansko uporabljenih v tovarnah in drugih komercialnih okoljih ter koliko zanimanja ustvarjajo predvsem odmevne predstavitve.
Na vstop na borzo se pripravlja najmanj šest drugih kitajskih podjetij s področja humanoidne robotike, med njimi Deep Robotics, X Square Robot in AGIBOT.
Regulatorji preverjajo kakovost prihodkov
Posebno pozornost namenjajo prihodkom iz centrov za zbiranje podatkov, v katerih robote usposabljajo, ter skupnim projektom z lokalnimi oblastmi. Te lahko po navedbah ljudi iz panoge zagotovijo od 80 do 90 odstotkov začetnega financiranja posameznega projekta.
Takšna naročila podjetjem pomagajo izpolniti pogoje za uvrstitev na borzo in zvišujejo njihovo vrednotenje, vendar ne dokazujejo nujno, da za robote obstaja neodvisno komercialno povpraševanje. Po eni od ocen bi lahko vrednost nekaterih podjetij brez prihodkov iz centrov za zbiranje podatkov upadla za 60 do 70 odstotkov.
Vlagatelji se zato vse manj osredotočajo na posnetke robotov, ki plešejo, tečejo ali izvajajo borilne gibe, in vse bolj na število dejanskih naročil, uporabo v proizvodnji ter ponavljajoče se prihodke. Denar za robotiko ostaja na voljo, vendar tehnična predstavitev sama po sebi očitno ni več dovolj.
