Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati, poslanska skupina Anžeta Logarja in Resni.ca so danes v parlamentarni postopek vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora za finance. Na njej želijo razpravljati o, kot so zapisali, “neodgovornem upravljanju javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba”, odboru pa predlagajo sprejem dveh sklepov, med drugim revizijo porabe javnega denarja in pripravo ukrepov za zmanjšanje javne porabe.
Predlagatelji v obsežni obrazložitvi navajajo, da je mandat prejšnje vlade zaznamovalo “pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnih sredstev ter neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja”. Po njihovih besedah so bila zadnja štiri leta zaznamovana s “preplačanimi investicijami, povečevanjem birokracije in vedno novimi primeri negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi”.
Med očitki računalniki, Litijska in zastali projekti
Predlagatelji med primeri navajajo nakup več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so po njihovih navedbah več mesecev stali v skladišču v Logatcu in izgubljali vrednost, sporni nakup stavbe na Litijski cesti za potrebe pravosodja ter podražitve infrastrukturnih projektov.
“Slovenska javnost še danes ni dobila zadovoljivih odgovorov glede nakupa več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so več mesecev samevali v skladišču v Logatcu in izgubljali na vrednosti, spornega nakupa stavbe za namene pravosodja na Litijski cesti ter številnih podražitev infrastrukturnih projektov in vrste drugih primerov negospodarnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem,” so zapisali v zahtevi.
Dodajajo, da so v času Golobove vlade zastali številni pomembni projekti po državi.
“V občinah je zastala gradnja vodovodov, kanalizacijskih sistemov, cest, zdravstvene infrastrukture, domov za starejše, šol in vrtcev. Predstavniki vladajoče koalicije so ob tem pogosto zatrjevali, da za to ni dovolj sredstev,” navajajo predlagatelji.
Opozarjajo na nove dajatve in porabo denarja v tujini
V zahtevi izpostavljajo tudi povečanje davčnih in drugih obremenitev.
Po njihovih navedbah je vlada uvedla davek za dolgotrajno oskrbo, obvezni zdravstveni prispevek in višji RTV-prispevek ter odložila nepremičninski davek in odpravo dohodninske reforme, državljanom pa po njihovem mnenju ni zagotovila ustrezno dostopnih javnih storitev niti izvedla pomembnejših sistemskih reform.
Predlagatelji so kritični tudi do porabe slovenskega denarja v tujini. Med drugim omenjajo financiranje obnove vodovodnega sistema v Bosni in Hercegovini, projekte čebelarstva v Zambiji, čiščenja odpadnih voda v Severni Makedoniji, upravljanja porečij v Keniji ter projekte v Ugandi in pomoč Palestini.
“Namesto vlaganja v varnost slovenskih državljanov, razvoj države in izboljšanje javnih storitev je vlada povečevala izdatke na področjih, ki po mnenju predlagateljev ne predstavljajo temeljnega interesa Republike Slovenije,” so zapisali.
Izpostavljajo rast odhodkov in primanjkljaja
Posebno poglavje zahteve je namenjeno javnim financam.
Predlagatelji navajajo podatke ministrstva za finance, po katerih so skupni odhodki štirih blagajn javnega financiranja v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov, kar je 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih višji za 15,6 odstotka, proračunski primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Ob tem se sklicujejo tudi na besede finančnega ministra Andreja Širclja, ki je po njihovih navedbah opozoril, da se “rast odhodkov v zadnjem letu mandata še nikoli doslej ni tako drastično povečala kot tokrat”.
Kritični do črpanja evropskih sredstev
Predlagatelji menijo, da je posebej zgovoren primer neučinkovitosti tudi črpanje evropskih sredstev.
“Medtem ko so predstavniki odhajajoče vlade javnosti prikazovali sliko uspešnega črpanja, podatki Evropske komisije kažejo ravno nasprotno,” navajajo. Po njihovih besedah se Slovenija pri črpanju evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 uvršča šele na 20. mesto med državami članicami Evropske unije, kar po njihovem kaže na “resen zaostanek pri koriščenju razpoložljivih evropskih sredstev”.
Izpostavljajo tudi izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija mora po njihovih navedbah Evropski komisiji do 30. septembra letos predložiti sedmi in zadnji zahtevek za skoraj 272 milijonov evrov, pred tem pa izpolniti še vseh 60 preostalih mejnikov in ciljev.
“To kaže na precejšen zaostanek pri izvajanju načrta in vzbuja resne pomisleke glede pravočasnega zaključka vseh aktivnosti,” opozarjajo in dodajajo, da bo uspešnost zaključne faze odločila o pridobitvi preostalih evropskih sredstev.
Očitki tudi zaradi kadrovanja ob koncu mandata
V zahtevi se dotikajo tudi kadrovskih odločitev ob koncu mandata prejšnje vlade. Navajajo razreševanje državnih sekretarjev, napredovanja tik pred menjavo oblasti ter zaposlovanje za nedoločen čas v državni upravi.
Kot primer izpostavljajo ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer naj bi bilo po medijskih poročilih za nedoločen čas zaposlenih 57 nekdanjih kabinetnih uslužbencev.
“Takšno ravnanje odpira resna vprašanja o odgovornosti, transparentnosti in političnem kadrovanju tik pred menjavo oblasti,” navajajo predlagatelji, ki ocenjujejo, da navedena dejstva kažejo na “pospešeno kadrovanje politično zvestih posameznikov v zadnjih mesecih Golobovega mandata”.
Predlagajo revizijo porabe in zmanjšanje javnih izdatkov
Predlagatelji poudarjajo, da je “zaradi zaščite javnih financ in odgovornega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev nujno opraviti razpravo o razlogih za zgodovinsko rast proračunskih odhodkov, o učinkovitosti porabe javnih sredstev, o stanju izvajanja ključnih razvojnih projektov ter o posledicah štiriletnega upravljanja javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba”.
Odboru za finance predlagajo sprejem dveh sklepov. Prvi predvideva, da vlada v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja v času, ko je vlada Roberta Goloba opravljala tekoče posle. Drugi pa vladi nalaga, naj do konca leta 2026 preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.
Na sejo odbora predlagajo povabilo ministru za finance Andreju Širclju, nekdanjemu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, predsedniku Fiskalnega sveta Davorinu Kračunu, predsednici Računskega sodišča Jani Ahčin ter davčnemu strokovnjaku Ivanu Simiču.
