Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pozdravlja interventni zakon, s katerim želi vlada zaradi visokih cen goriv pomagati prevoznikom, kmetom, gozdarjem in ribičem. Obenem opozarja, da so v primerljivo težkem položaju tudi številni obrtniki in podjetniki, ki pri delu uporabljajo kombije, lahka gospodarska vozila, gradbene stroje in drugo mehanizacijo. Vladi zato predlaga, naj krog upravičencev do pomoči razširi.
Vlada je sprejela predlog zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZPPODG), ki ga je ministrstvo za infrastrukturo in energetiko pripravilo skupaj z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo.
Kot smo že poročali, zakon prinaša pomoč pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva, podporo kmetijstvu in gozdarstvu ter subvencije za nakup energijsko učinkovitih pnevmatik. Z ukrepi želi vlada omejiti prenos dražjih goriv v višje cene hrane, prevoza, blaga in storitev.
Predlog zakona bo danes, 10. septembra, obravnaval odbor DZ za infrastrukturo in energetiko, v petek, 11. septembra, pa naj bi ga poslanci obravnavali na izredni seji državnega zbora.
Pomoč ne bo pomenila splošnega subvencioniranja goriva
Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Ker so te dejavnosti ključne za nemoteno oskrbo države, se višji stroški hitro prenesejo na preostalo gospodarstvo in potrošnike.
Predlagatelji zakona poudarjajo, da ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč dejavnostim, ki so zaradi narave svojega dela najbolj izpostavljene visokim cenam energentov. Ukrepi naj bi bili preverljivi, časovno omejeni in javnofinančno obvladljivi.
Potrebo po ukrepanju kažejo tudi aktualne maloprodajne cene. Dizel se je podražil za skoraj 13 centov na liter, kar občutno poveča stroške dejavnosti, pri katerih vozila in stroji delujejo vsak dan.
Prevoznikom do 70 odstotkov dodatnega stroška
Prvi ukrep je namenjen cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa. Država ne bo krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno.
Višina pomoči bo vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in količino dejansko kupljenega goriva. Pomoč bo mogoče za upravičeno porabo uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija 2026, ko je mandat nastopila sedanja vlada.
Ukrep je povezan z začasnim evropskim okvirom za državno pomoč zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Na njegovi podlagi bo določena tudi finančna pomoč ribištvu.
Poseben ukrep za kmetijstvo in gozdarstvo
Drugi del zakona je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala glede na dejansko kupljeno gorivo, velikost obdelovanih površin in normirano porabo, ki bo odvisna od vrste rabe zemljišča.
Namen ukrepa je ublažiti pritisk visokih cen goriv na domačo kmetijsko proizvodnjo ter s tem zaščititi prehransko varnost. Pomoč se bo izvajala po shemi državnih pomoči de minimis.
Za posamezno pnevmatiko 150 evrov subvencije
Tretji ukrep predvideva subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih ter varnih pnevmatik razreda A ali B iz kategorij C1 in C2.
Subvencija naj bi znašala 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za celoten ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Sredstva se bodo dodeljevala do porabe razpoložljivega denarja po vrstnem redu prispelih vlog. Tudi ta ukrep bo izveden po pravilih de minimis.
OZS želi pomoč tudi za obrtnike in podjetnike
OZS sprejetje interventnega zakona pozdravlja, vendar opozarja, da predlagani krog upravičencev ne zajema vseh dejavnosti, ki jih je rast cen pogonskih goriv močno prizadela.
“Visoke cene goriva ne zvišujejo zgolj stroškov transporta in hrane, ampak neposredno vplivajo tudi na cene gradbenih, obrtnih, servisnih, montažnih in številnih drugih storitev,” so poudarili v zbornici.
Številni obrtniki in podjetniki za vsakodnevno opravljanje dejavnosti uporabljajo vozila in delovne stroje, gorivo pa zanje pomeni pomemben neposredni strošek. Če se ta strošek močno poveča, ga morajo izvajalci slej ko prej vključiti v ceno svojih storitev, kar podražitve prenese na naročnike in potrošnike.
Zbornica zato predlaga, da se med upravičence vključijo tudi podjetja in samostojni podjetniki, ki uporabljajo gorivo za tovorna vozila za prevoz blaga za lastne potrebe, kombije in druga lahka gospodarska vozila za delo na terenu ter gradbene in druge delovne stroje oziroma mehanizacijo.
Po oceni OZS bi bila takšna razširitev skladna s temeljnim ciljem zakona – ohranjanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in omejevanjem prenosa visokih cen goriv v cene blaga in storitev.
Vloge in izplačila bo urejal Borzen
Izvajanje vseh ukrepov bo prevzel Center za podpore družbe Borzen. Ta bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor nad upravičenostjo dodeljene pomoči.
Pomoč bo praviloma vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost. Kadar tega ne bo mogoče preveriti neposredno, bo vlagatelj podatke podal pod materialno in kazensko odgovornostjo. Zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov bo določena tudi najnižja vrednost računa, ki bo znašala 20 evrov.
Besedilo predloga zakona ZZPPODG >>>
