Kmetijsko ministrstvo predlaga poenostavitev umeščanja kmetijskih objektov v prostor, poenotenje komunalnega prispevka in lažjo gradnjo večjih rastlinjakov.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ministrstvo za okolje in prostor pozval k spremembam prostorske in okoljske zakonodaje, ki bi kmetom omogočile hitrejše in enostavnejše naložbe.
Po oceni kmetijskega ministrstva bi predlagane rešitve spodbudile razvoj kmetijskih gospodarstev, okrepile konkurenčnost panoge in prispevale k večji prehranski varnosti države.
“Če želimo povečati domačo pridelavo hrane in izboljšati pogoje za razvoj kmetij, moramo kmetom omogočiti tudi učinkovitejše investicije. Predolgi in prezapleteni postopki pogosto predstavljajo oviro pri razvoju kmetijskih gospodarstev,” je poudaril Cigler Kralj.
Kmetijski objekti do 5000 kvadratnih metrov
Med ključnimi predlogi je razširitev možnosti za pripravo kmetijskih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Z njimi bi bilo mogoče umeščati tudi objekte, namenjene dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, odpravili pa bi nekatere sedanje omejitve.
Ministrstvo predlaga tudi razširitev uporabe lokacijske preveritve. Ta bi omogočila lažje umeščanje večjih kmetijskih objektov s površino do 5000 kvadratnih metrov.
Spremembe predlagajo tudi pri komunalnem prispevku. Sedanja ureditev po navedbah ministrstva povzroča velike razlike med občinami in kmetijska gospodarstva postavlja v neenak položaj.
Predlagajo možnost, da se komunalni prispevek za kmetijske objekte ne bi odmerjal, oziroma da se njegova višina poenoti na državni ravni.
Večji rastlinjaki brez zahtevnejših postopkov
Ministrstvo predlaga tudi prilagoditev postopkov presoje vplivov na okolje pri kmetijskih naložbah, zlasti pri objektih za rejo živali. Ob ohranitvi visokih okoljskih standardov želijo posodobiti vstopna merila in zmanjšati administrativne ovire.
Pomemben del pobude se nanaša na rastlinjake. Največja dovoljena površina rastlinjaka, ki bi ga bilo mogoče postaviti kot enostavni objekt, bi se povečala s 50 na 150 kvadratnih metrov. Pri nezahtevnih objektih bi se meja s 150 zvišala na 500 kvadratnih metrov.
S tem želijo omogočiti širjenje zavarovanih površin za pridelavo hrane in povečati odpornost kmetijstva na vremenske vplive. Minister je pomen domače pridelave in prehranske varnosti poudaril tudi ob nedavnem obisku slovenskih perutninarjev.
“Kmetijstvo potrebuje predvidljivo in razvojno naravnano zakonodajno okolje. Le tako bomo lahko zagotovili nove naložbe, večjo samooskrbo ter boljše pogoje za delo in življenje na podeželju,” je poudaril Cigler Kralj.
