Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je po srečanju s predstavniki kmetijskih organizacij napovedal nadgradnjo varovalne mreže za slovenske kmete. Že izvedeni in načrtovani ukrepi obsegajo več kot 21 milijonov evrov neposredne pomoči, ministrstvo pa išče dodatne rešitve za kmetije, ki jih je najbolj prizadela letošnja suša.
Minister je predstavnikom kmetijskih organizacij zagotovil, da je prednostna naloga ministrstva ciljna in učinkovita pomoč kmetom. Posebej je opozoril na položaj živinorejskih kmetij, na katerih zaradi vremenskih ujm in pomanjkanja krme razmišljajo o zmanjšanju čred ali celo opustitvi kmetovanja.
“Kmetje pridelujejo hrano, skrbijo za živali in naše podeželje ter ohranjajo znanje in način življenja. Zaradi letošnjih vremenskih ujm je na nekaterih kmetijah, zlasti na območjih z omejenimi dejavniki, izpad krme velik. Nekateri rejci zato razmišljajo o zmanjšanju čred ali celo o prenehanju kmetovanja,” je poudaril Cigler Kralj.
Kmetijskim organizacijam se je zahvalil, ker so se ministrstvu pridružile pri pozivu rejcem, naj s takšnimi odločitvami še počakajo.
“Zagotovil sem jim, da želimo njihovo delo podpreti in jim čim hitreje pomagati ohraniti kmetijsko pridelavo,” je dejal minister.
Za pomoč zaradi draginje 8,14 milijona evrov
V medresorski obravnavi je odlok o finančni pomoči kmetom, ki so se zaradi krize na Bližnjem vzhodu znašli v težavah. Za ukrep je predvidenih 8,14 milijona evrov, od tega 2,71 milijona iz kmetijske rezerve EU in 5,42 milijona evrov iz državnega proračuna.
Pomoč bo namenjena blažitvi višjih stroškov gnojil in energije. Izplačana naj bi bila po uradni dolžnosti, zato upravičencem ne bo treba vlagati dodatnih vlog. Višina pomoči bo določena v obliki pavšalnega zneska na hektar upravičenih zemljišč.
Ministrstvo je pomoč napovedovalo že poleti, ko je Cigler Kralj na sejmu Agra predstavil več kot osem milijonov evrov vreden ukrep za kmete, prizadete zaradi višjih cen gnojil in energentov.
Skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in energetiko so pripravili tudi zakonski okvir za subvencioniranje goriva. Ta bo kmetom, čebelarjem, ribičem, izvajalcem kmetijskih in gozdarskih storitev ter izvajalcem marikulture omogočil povračilo dela stroškov goriva.
Za lansko sušo izplačanih 8,45 milijona evrov
Pomemben del varovalne mreže predstavljajo že izvedeni ukrepi. Zaradi suše v letu 2025 je bilo 3.781 oškodovancem izplačanih 8,45 milijona evrov, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa je na najbolj prizadetih območjih odpisal ali znižal zakupnine v skupni vrednosti več kot 500.000 evrov.
Zaradi pozebe v letu 2025 je bilo 280 oškodovancem izplačanih 4,45 milijona evrov, dodatnih 328.146 evrov pa je prejelo 62 kmetijskih gospodarstev, na katerih je bila ugotovljena stoodstotna škoda.
Ministrstvo je poudarilo, da skupni znesek pomoči zaradi draginje, suše in pozebe presega 21 milijonov evrov. V to še niso vključeni prihodnji ukrepi subvencioniranja goriva, dodatni odpisi zakupnin in morebitna nova pomoč zaradi letošnje suše.
Ocenjevanje škode se končuje
Popis škode po letošnji suši mora biti končan do 30. septembra, občinske komisije pa morajo podatke do 9. oktobra vnesti v aplikacijo Ajda. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo posledice ugotavljala po uradni dolžnosti, končna ocena pa bo podlaga za morebitne dodatne ukrepe.
Ministrstvo proučuje tudi možnost delnih predplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja. Cigler Kralj je pred tem v Bruslju predlagal, da bi Evropska unija toplotni udar priznala kot samostojno naravno nesrečo, saj je letošnjo škodo na številnih pridelkih povzročila predvsem ekstremna vročina, ne zgolj pomanjkanje padavin.
Dolgoročni del ukrepov bo usmerjen v namakanje, gradnjo zadrževalnikov ter poenostavitev postopkov pri vzpostavljanju namakalnih sistemov. Cilj ministrstva je po besedah Ciglerja Kralja ohraniti ekonomsko vzdržnost kmetij, domačo pridelavo hrane in prehransko varnost Slovenije.
