Odbor državnega zbora za finance je podprl predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Prihodki so načrtovani pri 16,5 milijarde evrov, odhodki pri 18,8 milijarde evrov, primanjkljaj pa naj bi znašal 2,9 odstotka BDP. Odbor je podprl tudi zvišanje povprečnine za občine z 835 na 845 evrov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je poslancem pojasnila, da bodo prihodki glede na veljavni proračun višji za 6,3 odstotka, odhodki pa za 6,2 odstotka.
Rebalans je po njenih besedah potreben zaradi sprememb finančne in gospodarske slike države, novih zakonskih obveznosti ter reorganizacije vlade.
“Rebalans je potreben predvsem zato, ker se je v času od sprejetja sprememb državnega proračuna lani jeseni do danes spremenila finančna in gospodarska slika države, nastale so nove obveznosti, med drugim pa je prišlo tudi do reorganizacije vlade,” je navedla Šteblaj.
Več denarja za obrambo in evropske projekte
Med razlogi za višjo porabo je vlada izpostavila povečanje obrambnih izdatkov, dodatna sredstva za izvajanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter nove zakonske obveznosti. Med njimi sta zimski regres in dvig minimalne plače.
Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Glede na zdaj veljavni proračun se povečuje za približno 100 milijonov evrov.
“To pomeni, da rebalans ne spreminja cilja glede višine primanjkljaja, ampak proračun le prilagaja dejanskemu razvoju dogodkov in potreb države. Povečuje se tako prihodkovna kot odhodkovna stran,” je poudarila državna sekretarka.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da bi morala država ugodne gospodarske razmere izkoristiti za postopno vrnitev javnih financ na vzdržno pot. Po njegovi oceni rebalans takšnega premika za zdaj še ne prinaša.
Opozicija kritična do prednostnih nalog
Poslanci opozicijskih Svobode, Levice in SD so bili kritični predvsem do povečanja primanjkljaja ob višjih prihodkih, rasti obrambnih izdatkov in razporeditve sredstev med posameznimi področji.
Alenka Bratušek je opozorila na rekordno raven proračunskih odhodkov in uporabo 176 milijonov evrov iz demografskega rezervnega sklada. Klemen Boštjančič pa je ocenil, da rebalans ne vsebuje varčevalnih ukrepov, racionalizacije ali reform.
Darko Ratajc iz SD je opozoril na zmanjšanje sredstev za zdravstvo, Vladimir Šega iz Levice pa je podvomil o prednostnih nalogah vlade, predvsem zaradi rasti obrambnega proračuna.
Martin Mikolič iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je dejal, da se na odhodkovni strani povečujejo sredstva za obrambo in evropske projekte, prihodki pa rastejo zaradi ugodnih gospodarskih razmer.
Koalicija je opozicijska dopolnila k rebalansu zavrnila.
Občinam deset evrov višja povprečnina
Odbor je podprl tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa.
Z dopolnilom koalicije je povprečnino za občine v letošnjem letu zvišal za deset evrov, z 835 na 845 evrov. Dvig bo imel za državni proračun približno 22 milijonov evrov finančnih posledic.
Predlog rebalansa in spremljajoče zakonske spremembe bo zdaj obravnaval še državni zbor, poroča STA.
