Minister Janez Cigler Kralj predlaga, da EU toplotni udar prizna kot naravno nesrečo

Minister Cigler Kralj na razpravi »Od krhkosti do rodovitnosti: stabilizacija evropskega sosedstva s krepitvijo odpornosti«. [Foto: Bor Slana/STA]

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj bo na današnjem zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju predstavil slovenske predloge za učinkovitejši evropski odziv na posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu. Med drugim bo predlagal, da se toplotni udar oziroma vročinski val v evropski kmetijski zakonodaji opredeli kot samostojna naravna nesreča.

Cigler Kralj je ob prihodu na zasedanje pojasnil, da je analiza posledic letošnje in preteklih suš pokazala, da za uničenje pridelkov ni bila vedno odločilna le suša. Letos so veliko škode povzročile predvsem ekstremno visoke temperature.

“V okviru tega bom predlagal, da bi se toplotni udar ali pa vročinski val priznal kot posebna naravna nesreča v kmetijstvu,” je napovedal minister.

Kot poroča STA, je Slovenija pred zasedanjem drugim državam članicam posredovala dokument, v katerem opozarja, da evropska zakonodaja na področju kmetijstva in kriznih mehanizmov trenutno obravnava predvsem sušo. Suša in toplotni udar pa sta različna pojava, ki imata različne posledice za kmetijske pridelke.

Pravičnejša ocena škode in hitrejša pomoč

“Jasnejše razločevanje med tema dvema fenomenoma v zakonodaji EU bi omogočilo pravičnejše ocenjevanje škode in olajšalo dostop do državne podpore in pomoči iz krizne rezerve EU,” je Slovenija zapisala v dokumentu.

Cigler Kralj pričakuje, da države članice predlogu ne bodo izraziteje nasprotovale, saj so se številne letos tudi same spoprijemale z ekstremnimi temperaturami in njihovimi posledicami.

“Mislim, da tu ne bi smelo biti takih težav, ker so tudi drugi letos izkusili to,” je dejal glede možnosti, da bi predlog dobil širšo evropsko podporo.

Slovenija predlaga tudi posodobitev metodologije za izračun izgube prihodkov kmetov. Po sedanjih pravilih so za izračun potrebni uradni podatki o cenah kmetijskih pridelkov v letu, ko se je zgodila naravna nesreča, ti podatki pa so na voljo šele naslednje leto.

Zaradi tega lahko kmetje pomoč prejmejo s precejšnjo zamudo. Slovenija zato predlaga uporabo ustreznih modelov, ki bi omogočili izračun škode in izplačilo podpore že v letu, ko se je nesreča zgodila.

Popis škode zaradi letošnje suše še poteka

Ministrstvo za kmetijstvo skupaj z upravo za zaščito in reševanje pripravlja tudi rešitve za izboljšanje popisa škode v kmetijstvu na nacionalni ravni. Cilj je zagotoviti hitrejše odzivanje in skrajšati čas do izplačila pomoči prizadetim kmetom.

Popis škode po letošnji suši še ni končan, zato minister okvirne ocene za zdaj ni mogel predstaviti. “Bo pa ta kar velika,” je dejal.

Občinske komisije so v skladu z odlokom uprave za zaščito in reševanje obrazce o škodi na kmetijskih pridelkih zaradi suše v letu 2026 zbirale med 2. in 23. septembrom. Podatke so morale v spletno aplikacijo Ajda vnesti do minulega petka.