Voditelji držav skupine G7 so se zbrali v francoskem Évianu na tridnevnem vrhu, na katerem razpravljajo o vojni v Ukrajini, razmerah na Bližnjem vzhodu, odnosih s Kitajsko, umetni inteligenci in drugih globalnih izzivih. Posebno pozornost je pritegnil ameriški predsednik Donald Trump, ki je po doseženem okvirnem dogovoru med Združenimi državami Amerike in Iranom napovedal, da se bo Washington diplomatsko znova bolj posvetil iskanju rešitve za vojno v Ukrajini.
Po poročanju Euronews je Trump pred srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da je dogovor z Iranom odprl prostor za novo usmeritev ameriške diplomacije. “Zdaj ko je to končano, se bomo osredotočili na to in videli, ali lahko dokončamo tudi to,” je dejal ob sklicevanju na vojno med Rusijo in Ukrajino.
Ob tem je razkril, da se je dan prej pogovarjal tako z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim kot z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po njegovih besedah obstaja možnost napredka, saj naj bi bila oba sogovornika pripravljena na nadaljnje pogovore.
Okvirni sporazum z Iranom spreminja prednostne naloge
Vrh G7 poteka le dan po sklenitvi okvirnega sporazuma med Washingtonom in Teheranom, ki predvideva 60-dnevno obdobje pogajanj o dokončni ureditvi razmer. Trump je dogovor večkrat pohvalil in dejal, da so se ZDA z Iranom “zelo dobro razumele”, ob tem pa namignil, da ima država zdaj “drugačen nabor voditeljev”.
Posebej se je dotaknil tudi razmer v Hormuški ožini, eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz energentov. Dejal je, da pričakuje skoraj popolno obnovitev plovbe in odstranitev večine morskih min, zaradi česar dodatni mednarodni posegi po njegovem mnenju morda ne bodo potrebni.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem poudaril, da je Francija pripravljena prispevati letala in vojaške ladje za morebitno mednarodno operacijo odstranjevanja min, če bo o tem dosežen dogovor med partnerji.
Ukrajina ostaja ena osrednjih tem vrha
Čeprav so zadnje tedne mednarodno pozornost zaznamovali dogodki na Bližnjem vzhodu, ostaja ruska invazija na Ukrajino ena ključnih tem srečanja v Évianu. Voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva želijo spodbuditi nov zagon diplomatskih prizadevanj, potem ko so mirovna pogajanja v zadnjih mesecih zastala.
Na vrhu naj bi sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bo z voditelji razpravljal o nadaljnji podpori Kijevu in prihodnjih korakih glede sankcij proti Rusiji.
Različni pogledi na dogovor z Iranom
Medtem ko Bela hiša okvirni sporazum predstavlja kot pomemben diplomatski dosežek, ga vsi ne ocenjujejo enako. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je za Euronews dejal, da gre za “zelo slab dogovor”, pri čemer je ocenil, da je Teheran ameriško administracijo izkoristil za dosego lastnih ciljev.
Bolton meni, da se je Trump pri pogajanjih osredotočil predvsem na ponovno odprtje Hormuške ožine in znižanje cen energentov, pri tem pa zanemaril širše geostrateške posledice dogovora. Kritičen je bil tudi do morebitnega odmrzovanja iranskih sredstev in ocenil, da bi to predstavljalo napako.
Bolj previdna je bila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki je pozdravila zmanjšanje napetosti na Bližnjem vzhodu, a opozorila, da svetovno gospodarstvo ostaja občutljivo na morebitne motnje pri oskrbi z energijo. Po njeni oceni bo veliko odvisno od tega, kako hitro se bodo razmere v regiji stabilizirale in ali bo dobava nafte ter utekočinjenega zemeljskega plina nemoteno stekla.
Macron želi pokazati enotnost G7
Za francoskega predsednika Emmanuela Macrona je to zadnji vrh G7 v vlogi gostitelja pred iztekom njegovega mandata. Eden njegovih glavnih ciljev je ohraniti vtis enotnosti skupine kljub razlikam glede trgovine, odnosov s Kitajsko, umetne inteligence in mednarodnih kriz.
Ob robu vrha je Trump Macrona označil za “posebnega prijatelja” in pohvalil sodelovanje med državama. Ob tem je Francijo opisal kot “veliko državo” ter izrazil zadovoljstvo nad dvostranskimi odnosi.
V naslednjih dneh se bodo voditelji poleg geopolitičnih vprašanj posvetili še nelojalni konkurenci iz Kitajske, razvoju umetne inteligence in zaščiti otrok na spletu, vendar za zdaj največ pozornosti ostaja usmerjene v vprašanje, ali lahko dogovor z Iranom odpre prostor za nov diplomatski premik tudi na vzhodu Evrope.
