Čeprav tla na večini pregledanih lokacij v Sloveniji niso bistveno onesnažena, je monitoring kakovosti tal za leto 2025 razkril več pomembnih preseganj zakonsko določenih vrednosti na območjih z zgodovinsko industrijsko obremenitvijo. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je ugotovila, da po stopnji onesnaženosti najbolj izstopata Celje in Idrija, kjer so v zgornjih plasteh tal zaznali preseganja kritičnih imisijskih vrednosti za več težkih kovin.
Program monitoringa, ki poteka za obdobje od leta 2022 do 2026, je lani zajel 15 vzorčnih mest po državi: Celje, Šempeter v Savinjski dolini, Podnart, Ladjo, Ljubljano-Litostroj, Kranj, Ilirsko Bistrico, Ljubljano-Moste, Zreče, Trebnje, Maribor, Mursko Soboto, Krško-Vrbino, Idrijo in Zgornji Brnik. Trinajst lokacij je bilo na območjih z industrijsko rabo, dve pa na opuščenih industrijskih območjih. Na vseh je ARSO izvedel prvo sistematično vzorčenje tal v okviru državnega monitoringa.
Največ težav povzročajo težke kovine in stara industrijska bremena
Na agenciji poudarjajo, da med zaznanimi onesnaževali prevladujejo anorganske snovi oziroma težke kovine. Analize so zajele arzen, kadmij, baker, nikelj, svinec, krom, cink in živo srebro, medtem ko organska onesnaževala po ugotovitvah monitoringa predstavljajo bistveno manjši problem.
ARSO ugotavlja, da so “največ preseganj zakonsko predpisanih mejnih imisijskih vrednosti zaznali na tleh z opuščeno industrijsko rabo”, kar kaže na vpliv nekdanjih industrijskih dejavnosti in zgodovinskih okoljskih bremen. Meritve so ponekod razkrile tudi premešana tla z umetnimi primesmi, ki potrjujejo vpliv človekove dejavnosti na stanje tal.
V Celju in Idriji so bile v zgornjih slojih tal presežene kritične vrednosti kar za sedem parametrov – arzen, kadmij, krom, baker, svinec, cink in živo srebro. Po pojasnilih agencije gre za posledice pretekle industrijske dejavnosti in neustreznih okoljskih praks, ki so ustvarile dolgotrajna okoljska bremena.
Opozorila tudi za Ilirsko Bistrico, Kranj, Trebnje in Ljubljano-Litostroj
Monitoring je pokazal še preseganje opozorilne vrednosti niklja v Ilirski Bistrici. ARSO ocenjuje, da tam povečane koncentracije verjetno niso posledica človekove dejavnosti, temveč geološke zgradbe območja, saj vsebnost niklja narašča z globino tal.
Mejne imisijske vrednosti so bile presežene tudi pri kadmiju, cinku in fluoridih na vzorčnih mestih Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana-Litostroj, Kranj, Podnart in Trebnje. To pomeni, da so bila na teh območjih zaznana lokalna odstopanja od zakonsko določenih standardov kakovosti tal, čeprav splošna ocena monitoringa ostaja, da tla na pregledanih lokacijah niso bistveno onesnažena.
Prvič pod drobnogledom tudi PFAS in druga sodobna onesnaževala
Pomembna novost letošnjega monitoringa so bile analize tako imenovanih sodobnih onesnaževal. ARSO je prvič preverjal prisotnost spojin PFAS (PFOS in PFOA), cianida, šestvalentnega kroma ter tetrakloroetena (PCE), katerih spremljanje sledi evropskim usmeritvam in prihajajoči zakonodaji o monitoringu tal.
Kljub pričakovanjem, da bi bile zaradi industrijske rabe koncentracije teh snovi lahko višje, so bile izmerjene vrednosti nizke in pod primerljivimi mednarodnimi standardi kakovosti tal. Na nekaterih lokacijah koncentracije niso presegle niti meje laboratorijske določljivosti.
ARSO opozarja, da gre na vseh 15 lokacijah za prvo referenčno vzorčenje v okviru sedanjega programa monitoringa. Zaradi tega dolgoročnih trendov še ni mogoče oceniti. Kot so zapisali, bo razvoj stanja in spremembe vsebnosti nevarnih snovi mogoče zanesljivo komentirati šele po ponovnem vzorčenju, predvidenem čez deset let.
