Slovenski del Jadranskega morja to poletje znova beleži številne gruče morskih cvetač. Strokovnjaki množično pojavljanje te in drugih vrst klobučnjakov pripisujejo podnebnim spremembam. Toplejše morje privablja vedno nove organizme, kar močno ogroža tudi slovensko školjkarstvo, je za STA opozorila Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran.
Kopalci na slovenski obali te dni v morju redno opažajo izjemno slikovite meduze. Po besedah Andreje Ramšak z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo gre za vrsto Cotylorhiza tuberculata, znano kot morska cvetača.
“Vrsta je zelo slikovita in jo izjemno enostavno prepoznamo, saj ima zgoraj rjavkast krog, pod klobukom temno zelene simbionte, ustna ramena pa so cvetačasta z modrimi odrastki,” je videz klobučnjaka opisala za STA. Kot je dodala, meduza za kopalce ne predstavlja nevarnosti, saj zaradi prisotnosti alg vsebuje zelo malo toksinov in obiskovalcev ne ožge.
Topla in sončna poletja jim ustrezajo
Morske cvetače se v slovenskem morju pojavljajo že dvajset let. Biologi redno pojavljanje teh klobučnjakov povezujejo s podnebnimi spremembami in toplejšim morjem.
“To je namreč edina vrsta klobučnjakov, ki ima simbionte, zato ji topla in sončna poletja zelo ustrezajo,” je pojasnila Ramšak.
Množične prizore in subjektiven občutek, da je morje polno meduz, strokovnjakinja pripisuje predvsem naravnim ciklom vrste in morskemu toku. Meduze se namreč redno združujejo v gruče. “Zberejo se na kupu, kadar jih nanesejo tokovi, ali pa ob razmnoževanju, saj morajo samci in samice najti partnerja,” je še pojasnila.
Morje gosti tudi druge vrste meduz, ki jih obiskovalci opažajo skozi celotno leto. “Pozimi opažamo velikega klobučnjaka, spomladi uhatega klobučnjaka, proti poletju pridejo strupene mesečinke in sredi poletja še morske cvetače,” je časovnico pojasnila Ramšak.
Pogostejše pojavljanje klobučnjakov v zadnjih dveh desetletjih strokovnjaki pripisujejo tudi spremembam v prehranjevalnem spletu morja, zaradi česar imajo meduze bistveno več hrane. Meduze vplivajo na zooplankton in plenijo jajčeca drugih vrst.
Toplejše morje prinaša tudi nove vrste
Zaradi nenehnega segrevanja morja biologi pričakujejo prihod vedno novih vrst. Tujerodne vrste lahko povzročijo veliko škodo lokalnemu gospodarstvu in proizvodnji hrane.
“Tako kot na kopnem v kmetijstvu prihajajo novi škodljivci, ti prihajajo tudi v morje,” je opozorila strokovnjakinja.
Raziskovalci so tako v slovenskem morju že potrdili prisotnost ploskega črva Postenterogonia orbicularis, ki izvira iz Pacifika. Ta plenilec se hrani s školjkami in po navedbah strokovnjakov s svojimi toksini povzroča veliko škodo slovenskim in drugim jadranskim školjkarjem.
Ramšak je ob tem širšo javnost pozvala k zavedanju podnebnih sprememb in varovanju naravnih virov. “Človeštvo je vedno bolj odtujeno od narave, zato vsem svetujem, da naravo spoznamo in jo sprejmemo, saj jo bomo le tako lahko zaščitili,” je pogovor za STA sklenila Ramšak.
