Cena severnomorske nafte brent je med četrtkovim trgovanjem prvič po maju presegla 100 dolarjev za sod. Močan skok so povzročili napadi Hutijev na savdske tankerje in strah pred nadaljnjimi motnjami na ključnih pomorskih poteh.
Naftni trgi so se v četrtek odzvali na novo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Cena nafte brent je med trgovanjem pridobila približno 7 odstotkov in za kratek čas presegla mejo 100 dolarjev za sod, ameriška nafta WTI pa se je povzpela nad 90 dolarjev.
Po prvem skoku je cena brenta nekoliko zanihala in se ponovno spustila pod psihološko pomembno mejo. Trgovanje kljub temu ostaja izrazito nestanovitno, saj se vlagatelji odzivajo na vsako novo informacijo o spopadih in ladijskem prometu.
Napadena dva savdska tankerja
Glavni povod za podražitev so bili napadi jemenskih Hutijev na dva savdska naftna tankerja v bližini ožine Bab el Mandeb. Gre za eno ključnih povezav med Rdečim morjem in Adenskim zalivom, po kateri poteka pomemben del svetovne trgovine z energenti.
V enem od napadov je na plovilu izbruhnil požar. Hutiji so prevzeli odgovornost za napade in napovedali blokado savdskih naftnih pošiljk. Dogajanje je okrepilo bojazen, da bi lahko bil poleg Hormuške ožine ogrožen še drugi pomemben pomorski prehod za prevoz nafte.
Po poročanju Reutersa trg trenutno ne ocenjuje le dejansko izgubljenih količin nafte, temveč predvsem nevarnost daljših motenj v oskrbi. Če bi bil promet hkrati močno oviran v Hormuški ožini in Bab el Mandebu, bi se tveganje za motnje v dobavi in višje transportne stroške občutno povečalo.
Vpliv bi lahko občutili tudi vozniki
Dražja surova nafta praviloma zvišuje stroške proizvodnje bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja. Morebitni vpliv na slovenske maloprodajne cene ne bi bil takojšen, saj je odvisen tudi od gibanja tečaja evra, višine dajatev in načina določanja reguliranih cen.
Vztrajanje brenta nad 100 dolarji bi povečalo tudi inflacijske pritiske. Višje cene energentov se namreč prek prevoza, proizvodnje in ogrevanja postopoma prenašajo v druge dele gospodarstva.
Rast cen nafte je že vplivala na svetovne borze. Energetske družbe so pridobivale, delnice letalskih in drugih podjetij z visokimi stroški goriva pa so izgubljale. Ameriški borzni indeksi so se znižali tudi zaradi strahu, da bi dražja energija zmanjšala kupno moč potrošnikov in centralnim bankam otežila zniževanje obrestnih mer, poroča AP.
Nadaljnje gibanje cen bo odvisno predvsem od razmer na pomorskih poteh in morebitnega širjenja spopadov. Že nova grožnja dobavi lahko v sedanjih razmerah povzroči močan skok, tudi če dejanske količine nafte na trgu še niso bistveno zmanjšane.
