Iransko trgovsko ladjo je v nedeljo zgodaj zjutraj v bližini otoka Kešm v Hormuški ožini zadel za zdaj še neznani izstrelek. Ena oseba je umrla, štiri pa so bile ranjene, poročajo iranski državni mediji. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Na ladji je bilo po podatkih iranskih oblasti deset članov posadke. Med smrtnimi žrtvami je eden od članov posadke, ranjene pa so po napadu oskrbeli reševalci. Podrobnosti o njihovem zdravstvenem stanju niso znane.
Guverner otoka Kešm je po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA dejal, da je šlo za napad “terorističnega sovražnika”. Ob tem je priznal, da iranske oblasti še niso ugotovile, kakšen izstrelek je zadel ladjo in od kod je bil izstreljen.
Napad je potrdila tudi britanska agencija za pomorsko trgovino UKMTO, povezana z britansko mornarico. Sporočila je, da je plovilo med plovbo skozi Hormuško ožino zadel izstrelek, vendar ni razkrila njegovega imena. Prav tako še ni potrjeno, ali se poročili iranskih oblasti in UKMTO nanašata na isti dogodek.
Nov udarec za promet po strateški ožini
Otok Kešm leži približno 22 kilometrov od iranskega pristaniškega mesta Bandar Abas in ima pomembno vlogo pri nadzoru pomorskega prometa skozi Hormuško ožino. Skozi to območje običajno poteka velik del svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Promet je zaradi vojne in ponavljajočih se napadov na ladje že močno zmanjšan. Po poročanju Reutersa je zadnji incident še okrepil strah pred novimi motnjami v oskrbi z energenti. Cena nafte brent se je v preteklem tednu ponovno povzpela nad 100 dolarjev za sod.
Napad se je zgodil dan po tem, ko je Savdska Arabija zaradi napada z brezpilotnimi letalniki začasno zaprla naftovod vzhod–zahod. Po njem je v zadnjih mesecih prevažala od štiri do pet milijonov sodov nafte na dan oziroma približno štiri do pet odstotkov svetovne ponudbe.
Iran naj bi v ponedeljek v Omanu sodeloval na srečanju z zalivskimi državami o prihodnosti prometa skozi Hormuško ožino. Teheran vztraja, da brez konca ameriške blokade iranskih pristanišč ožine ne bo v celoti odprl. Iran želi tudi priznanje nadzora nad plovno potjo in možnost zaračunavanja pristojbin ladjam, čemur Washington nasprotuje.
