NASA bo danes proti vesolju predvidoma poslala teleskop Nancy Grace Roman, novo veliko opazovalnico za raziskovanje temne energije, temne snovi in planetov zunaj našega Osončja. Izstrelitev z raketo Falcon Heavy družbe SpaceX je načrtovana ob 13.26 po slovenskem času iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi.
Teleskop, ki ga pri Nasi krajše imenujejo Roman, je že nameščen na izstrelitveni ploščadi 39A. Raketo Falcon Heavy so v soboto pripeljali iz hangarja in jo dvignili v navpični položaj. Njeni trije deli imajo skupaj 27 motorjev Merlin, ki bodo teleskop poslali več kot milijon kilometrov stran od Zemlje.
Neposredni prenos izstrelitve se bo začel ob 12.20 po slovenskem času, spremljati pa ga bo mogoče na Nasini spletni strani. Izstrelitev je predvidena ob 13.26, čas pa se lahko zaradi vremena ali tehničnih razmer še spremeni.
Tako ostre slike kot Hubble, vendar stokrat širši pogled
Romanovo glavno zrcalo ima premer 2,4 metra, kar je toliko kot zrcalo vesoljskega teleskopa Hubble. Vendar bo nova opazovalnica nebo videla precej drugače.
Njeno vidno polje bo najmanj stokrat večje, ob primerljivi občutljivosti in ločljivosti pa bo lahko nebo pregledovala do tisočkrat hitreje od Hubbla.
Teleskop bo po popolni namestitvi dolg približno 12,7 metra in širok 4,4 metra. Njegovo glavno zrcalo je kljub enakemu premeru za približno 80 odstotkov lažje od Hubblovega, kar kaže na velik napredek tehnologije vesoljskih teleskopov.
Glavno orodje opazovalnice bo širokokotna infrardeča kamera WFI z 288 milijoni slikovnih pik. Posamezen posnetek bo zajel del neba, ki bo približno poldrugokrat večji od navidezne velikosti polne Lune. Slike bodo po ostrini primerljive s Hubblovimi, vendar bodo pokrivale občutno širše območje.
Po navedbah Nase bo Roman med predvideno petletno osnovno misijo opazoval več kot milijardo galaksij ter številne zvezde, črne luknje, supernove in druge pojave – od zunanjih predelov našega Osončja do roba opazljivega vesolja.
Iskanje odgovora o temni energiji
Ena glavnih nalog teleskopa bo raziskovanje temne energije, s katero znanstveniki poskušajo pojasniti pospešeno širjenje vesolja. Temna energija naj bi predstavljala približno 68 odstotkov vsebine vesolja, vendar njena narava še vedno ni pojasnjena.
Roman bo kartiral razporeditev snovi in galaksij ter opazoval zelo oddaljene eksplozije zvezd oziroma supernove tipa Ia. Z meritvami njihove svetlosti in oddaljenosti bodo astronomi poskušali ugotoviti, kako se je hitrost širjenja vesolja spreminjala skozi čas.
Teleskop bo izdeloval tudi tridimenzionalne zemljevide milijonov galaksij. Meritve naj bi znanstvenikom pomagale preveriti, ali je za pospeševanje širjenja vesolja res odgovorna temna energija ali pa bi lahko šlo za znak, da Einsteinova splošna teorija relativnosti na največjih razdaljah potrebuje dopolnitev.
Lov na planete, skrite v bleščanju zvezd
Drugi pomemben cilj misije je iskanje in proučevanje eksoplanetov, torej svetov zunaj našega Osončja. Roman bo pri tem uporabljal več metod, med njimi gravitacijsko mikrolečenje. Do tega pojava pride, ko gravitacija zvezde v ospredju poveča svetlobo bolj oddaljene zvezde in tako razkrije tudi planete, ki krožijo okoli nje.
NASA pričakuje, da bi lahko Roman z mikrolečenjem odkril več kot tisoč planetov v širših orbitah.
Ista opazovanja bi lahko razkrila tudi več kot 100.000 planetov, ko ti prečkajo ploskev svojih zvezd in za kratek čas nekoliko zmanjšajo njihovo svetlost.
Roman bo nosil tudi poskusni koronograf – sistem leč, mask, prilagodljivih zrcal in tipal, ki bo zmanjšal bleščanje zvezde. Tako naj bi bilo mogoče neposredno zaznati šibko odbito svetlobo večjih planetov, ki bi sicer ostali skriti. Tehnologija bo lahko odprla pot prihodnjim teleskopom, namenjenim neposrednemu fotografiranju Zemlji podobnih svetov.
Milijon in pol kilometrov od Zemlje
Po ločitvi od rakete bo Roman odpotoval proti drugi Lagrangeevi točki sistema Sonce–Zemlja oziroma L2, ki je od našega planeta oddaljena približno 1,5 milijona kilometrov. Na tem območju že deluje vesoljski teleskop James Webb.
Roman in Webb ne bosta tekmeca, temveč se bosta dopolnjevala. Roman bo hitro pregledoval velika območja neba in odkrival zanimive pojave, Webb pa jih bo lahko nato podrobneje opazoval s svojim večjim zrcalom. Pri delu se bo Roman dopolnjeval tudi s Hubblom, evropskim teleskopom Euclid in zemeljskim observatorijem Vere C. Rubin.
Osnovna misija je načrtovana za pet let, teleskop pa je izdelan tako, da bi lahko deloval še dodatnih pet. Njegova omejitev bo predvidoma predvsem količina goriva. Čeprav NASA na območju L2 trenutno ne more servisirati vesoljskih opazovalnic, je Roman zasnovan tako, da bi ga bilo v prihodnosti mogoče znova oskrbeti z gorivom.
Zrcalo je NASA dobila od obveščevalnega urada
Romanovo glavno zrcalo ima tudi nenavadno preteklost, saj ga je Nasi predal ameriški Nacionalni izvidniški urad, ki skrbi za ameriške vohunske satelite. Nasini strokovnjaki so nato njegovo obliko in površino prilagodili znanstvenim nalogam novega teleskopa.
Zrcalo je prevlečeno z izjemno tanko plastjo srebra, ki dobro odbija bližnjo infrardečo svetlobo. Površina je tako natančno spolirana, da povprečna nepravilnost meri le 1,2 nanometra.
Teleskop nosi ime po Nancy Grace Roman, prvi vodji astronomije pri Nasi in eni ključnih pobudnic opazovanja vesolja nad Zemljino atmosfero. Zaradi njene vloge pri nastanku Hubblovega teleskopa je znana tudi kot “mati Hubbla”.
Na plovilu bo proti vesolju odpotovala še spominska kartica z imeni več kot 1,3 milijona ljudi, ki so sodelovali v Nasini javni akciji.
Po izstrelitvi bodo sledili približno trije meseci odpiranja posameznih delov, preverjanja sistemov in umerjanja instrumentov.
Če bo šlo vse po načrtih, namerava NASA prve znanstvene posnetke objaviti v začetku leta 2027. Vsi obdelani podatki bodo javno dostopni, brez obdobja, v katerem bi jih lahko uporabljala samo izbrana raziskovalna skupina.
