Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po prometni nesreči v predoru Kastelec objavila obsežen in izrazito oseben zapis. Spregovorila je o poškodbah, prijateljicah v službenem vozilu, očitkih na račun prijateljice z ruskim in slovenskim državljanstvom ter poročanju o morebitni ustavni obtožbi. Ob tem nekatera vprašanja, ki so se odprla po nesreči, ostajajo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je po večdnevnem javnem razčiščevanju okoliščin prometne nesreče v predoru Kastelec znova oglasila. Tokrat ne s kratkim pojasnilom svojega urada ali televizijskim intervjujem, temveč z dolgim zapisom na osebnem profilu na Facebooku.
Zapis je naslovila Kaj ostane, ko se poleže hrup, novinar Bojan Požar pa ga je na omrežju X pospremil z besedami: “Ko se Nataša Pirc Musar spet zateče k moraliziranju.”
Požarjeva ocena je bila ostra. Predsedničin zapis je izrazito oseben, vprašanja javnosti pa umešča predvsem v okvir medijske gonje, anonimnega komentiranja in poseganja v njeno zasebnost.
“Sem predsednica, sem pa tudi samo človek in tudi sama ne smem pozabiti, da nisem stroj. Težko mi je, zelo težko. Pa ne samo zaradi sebe. Zaradi moža in sina, staršev, sestre, mojih dveh prijateljic, ki sta bili z menoj v avtu, mojih varnostnikov in vseh, ki to težko preizkušnjo preživljajo z mano,” je zapisala.
Nobenega dvoma ni, da je bila nesreča za predsednico, njeni prijateljici in varnostnike travmatičen dogodek. Ena od sopotnic je bila poškodovana huje, Pirc Musar pa je utrpela zlom ključnice.
Nataša Pirc Musar priznava napako, a jo motijo vprašanja o globi
Predsednica je znova priznala, da ni bila pripeta z varnostnim pasom. Neuporabo varnostnega pasu je označila za svojo največjo napako.
“Svojo neumnost, ker nisem bila privezana, sem plačala z zlomljeno ključnico. Tudi globo zaradi prekrška bom plačala. Pravzaprav mi je nepojmljivo, da me bolj ali manj anonimni komentatorji sploh sprašujejo, če bom plačala globo in ali jo bom iz svojega žepa. Seveda jo bom,” je zapisala.
Plačilo globe iz lastnega žepa je pričakovana posledica prekrška. Ob tem je vprašanje, ali bo predsednica obravnavana enako kot vsak drug državljan, legitimno. Nesreča se je zgodila v vozilu državnega varnostnega spremstva, njen vzrok pa je bilo po policijskih ugotovitvah neupoštevanje varnostne razdalje.
Policija je zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti dokumentacijo odstopila oddelku Specializiranega državnega tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Ne gre torej zgolj za spletno radovednost ali anonimno komentiranje.
Prijateljici v službenem vozilu in meja zasebnosti
Pirc Musar je velik del zapisa namenila pojasnjevanju, zakaj sta bili z njo v službenem vozilu tudi njeni prijateljici Urška in Viktorija oziroma Vika.
“Nisem kršila predpisov, ko sem ju povabila s seboj na to pot. Z mano se na takšne neformalne dogodke, na koncert, v kino ali na sladoled lahko pelje tudi nevarovana oseba. Jaz druge možnosti iti kam s prijatelji nimam,” je navedla.
Pojasnila je, da bi vožnja z zasebnim avtomobilom zaradi načina njenega varovanja povzročila dodatne težave. Dodala je, da jo tudi med vožnjo z motorjem spremljata policist motorist in varnostno vozilo.
“Pravno gledano, v avtomobilu posameznik uživa enako stopnjo zasebnosti kot doma. In kar je zanimivo za javnost, pač ni vedno tudi v javnem interesu,” je še zapisala.
Ne gre za to, s kom se predsednica zasebno druži. Vprašanja so se pojavila, ker je šlo za službeno vozilo, uradno varnostno spremstvo in prevoz predsednice z dopusta na dogodek. Ko se zasebnost preplete z uporabo državnega vozila in varnostnega aparata, se zato odpira legitimno vprašanje, kje poteka meja med zasebnostjo in javnim interesom.
Nataša Pirc Musar o ustavni obtožbi, ki ni bila vložena
Predsednica se je posebej ostro odzvala na poročanje o morebitni ustavni obtožbi.
“Vest o tem, da naj bi me doletela celo ustavna obtožba, pa je zares prekoračila vse meje dobrega okusa,” je zapisala.
Pri tem je treba dodati, da ustavna obtožba ni bila vložena. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek je zanikal, da jo piše ali da jo namerava napisati. Pojasnil je le, da dogodek po njegovem odpira nekatera pravna, ustavnopravna in varnostna vprašanja.
O zapletu smo podrobneje pisali v prispevku So si na RTV Slovenija izmislili, da Jambrek pripravlja ustavno obtožbo Pirc Musar?.
Predsednica se torej odziva na poročanje o morebitni ustavni obtožbi, ki ni bila vložena. Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako je informacija, da naj bi jo Peter Jambrek celo pripravljal, prišla v osrednjo informativno oddajo javne televizije.
Vika, rusko državljanstvo in očitek o “gonji”
Pirc Musar je stopila tudi v bran dolgoletni prijateljici Viktoriji Krivoluckaja, za katero je zapisala, da so jo nekateri označili celo za “rusko vohunko”.
“Vika je moja najboljša prijateljica že skoraj 20 let. Stoji mi ob strani in jaz stojim ob strani njej. Ne zamenjam je za nič na svetu. In tudi ta gonja tega ne bo spremenila,” je zapisala.
Pojasnila je, da je bila njena prijateljica varnostno preverjena ter da ima poleg ruskega tudi slovensko državljanstvo. Po besedah predsednice ga je dobila kot vrhunska športnica v postopku izredne naturalizacije.
“Brez preverjanja državljanstva ne bi dobila. Naj dodam še, da v postopkih izredne naturalizacije posameznik lahko zadrži tudi svoje matično državljanstvo,” je poudarila.
Požar je ob tem na omrežju X navedel, da je Krivoluckaja slovensko državljanstvo dobila v času vlade Mira Cerarja zaradi statusa vrhunske športnice, ter odprl vprašanje njenih športnih rezultatov in dosežkov. Objavi je priložil povzetek, ustvarjen z umetno inteligenco, ki sam po sebi ne pojasnjuje okoliščin podelitve državljanstva. Te bi bilo mogoče dokončno razjasniti z uradnimi dokumenti.
Predsednica zapis sklene z vprašanjem, ali mora javno objaviti seznam vseh svojih prijateljev, in s pozivom: “Prosim ustavite to gonjo, preverjajte informacije, vedno sem bila odprta do vseh. Vedno.”
Preverjanje informacij je naloga medijev. Nataša Pirc Musar ima vso pravico do prijateljstev in zasebnega življenja. Ker gre za predsednico republike ter uporabo službenega vozila in varnostnega spremstva, pa vprašanja o javni razsežnosti dogodka ostajajo legitimna. Njena osebna stiska si zasluži človeško razumevanje, ob tem pa ostajajo pomembni tudi jasni odgovori o okoliščinah dogodka.
Predsedničin zapis podrobno pojasnjuje, kako sama doživlja nesrečo in odzive nanjo. Ne razjasni pa dokončno vseh vprašanj, ki so se odprla po dogodku, niti ne izniči javnega interesa.
