Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek se je odzval na poročanje TV Slovenija o morebitni ustavni obtožbi predsednice republike Nataše Pirc Musar. Trdi, da ni nikoli dejal, da ustavno obtožbo piše ali da jo namerava napisati. Razkril je tudi časovnico pogovorov z novinarji RTV Slovenija. Bojan Požar medtem ocenjuje, da je šlo za poskus, da bi se zgodba o predsednici preusmerila v politični spopad s “skrajno desnico”.
Peter Jambrek je v četrtek objavil daljše sporočilo za javnost, v katerem je opisal, kako je po njegovih navedbah nastala informacija o morebitni ustavni obtožbi predsednice republike.
V središču zapleta je nedavna avtomobilska nesreča predsednice Nataše Pirc Musar in vprašanja, ki so se po njej odprla glede okoliščin dogodka ter oseb v njeni družbi. Jambrek meni, da bi nekatere od razkritih okoliščin lahko odpirale tudi ustavnopravna ter nacionalnovarnostna vprašanja. To pa po njegovih besedah še ne pomeni, da sam pripravlja ustavno obtožbo.
Jambrek razkril komunikacijo z novinarjem TV Slovenija
Po Jambrekovih navedbah mu je novinar TV Slovenija Rok Šuligoj v sredo, 5. avgusta, ob 17.10 poslal sporočilo: “Pozdravljeni, ali se lahko prosim na kratko slišiva glede ustavne obtožbe predsednice republike?”
Jambrek navaja, da je telefon pogledal šele ob 19.21 in novinarju nato pisno odgovoril.
V odgovoru je med drugim zapisal, da po njegovem mnenju prijateljsko druženje predsednice z določenimi osebami in okoliščine avtomobilske nesreče odpirajo vprašanja, povezana z njenim ustavnim položajem.
Posebej je izpostavil 102., 104., 105. in 109. člen ustave, pri čemer je zapisal, da bi bila za resno presojo potrebna “konkretna ustavno pravna argumentacija”.
Jambrek je posebej opozoril na vprašanje “suma izkazanega nacionalno-varnostnega in obveščevalnega tveganja”, ki ga po njegovem odpirajo okoliščine dogodka.
Ključen pa je čas njegovega odgovora. Jambrek poudarja, da je sporočilo novinarju poslal šele ob 19.21, torej po začetku osrednjega Dnevnika TV Slovenija ob 19. uri.
“Popolnoma neresnična” naj bi bila trditev, da piše ustavno obtožbo
Kako je torej zgodba prišla v Dnevnik?
Jambrek pojasnjuje, da se je istega dne ob 13.48 po telefonu pogovarjal še z enim novinarjem, čigar imena se ne spomni. Novinar naj bi želel njegovo mnenje o več ustavnopravnih vprašanjih.
Po Jambrekovih besedah je šlo za “kratek neformalen pogovor dveh, treh minut”. Povedal naj bi, da med počitnicami nima časa niti volje dajati izjav, ob koncu pogovora pa naj bi mimogrede omenil, da so ustavnopravne obravnave vredna tudi vprašanja, povezana z avtomobilsko nesrečo predsednice.
“Povedal sem mu svoje osebno mnenje, da dogodek sproža številna pravna in ustavna vprašanja, ki utegnejo voditi do situacije ustavne obtožbe. Daleč od tega, da bi bila to moja za medij avtorizirana izjava,” je zapisal Jambrek.
Še ostrejši je glede informacije, da naj bi sam pripravljal obtožbo.
“Popolnoma neresnična pa je informacija, ki jo je posredovala TV v dnevniku po preteku nekaj ur, namreč, da naj bi jaz pisal to ustavno obtožbo, ali da naj bi jo nameraval pisati,” je poudaril.
Po njegovi oceni je pripoved prvega novinarja očitno prišla do uredništva Dnevnika, kjer naj bi bil pogovor predstavljen kot neuradno pridobljena informacija in iz njega je nato, kot pravi Jambrek, nastala “prime time udarna novica”.
Požar: “Očitno propadel poskus oziroma spin”
Na Jambrekovo pojasnilo se je odzval tudi novinar Bojan Požar. Njegova interpretacija dogajanja je izrazito kritična do RTV Slovenija.
“Očitno propadel poskus oziroma spin, da bi – prek izmišljene poteze Petra Jambreka – afero @nmusar speljali na politično zgodbo, kako “skrajna desnica” napada in ruši “levo-liberalno predsednico” republike Pirc Musarjevo. Ob tem je še dodatno srhljivo, da se za takšno hrbtenico uporablja javno @RTV_Slovenija” je zapisal Požar na omrežju X.
Gre za Požarjevo oceno in interpretacijo dogajanja. Jambrek sam v svojem sporočilu takšnega političnega motiva RTV Slovenija ne zatrjuje. Njegov očitek je konkretnejši: zanika informacijo, da naj bi pisal ali nameraval pisati ustavno obtožbo predsednice republike.
Kaj ustavna obtožba sploh pomeni?
Pri tem je pomembna tudi pravna razlika med razpravo o možnosti ustavne obtožbe in njeno dejansko vložitvijo.
109. člen ustave določa, da lahko državni zbor predsednika republike obtoži pred ustavnim sodiščem, če ta pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon. Ustavno sodišče nato odloča o utemeljenosti obtožbe in lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, odloči tudi o odvzemu funkcije.
Postopek torej ni nekaj, kar bi Jambrek ali katerikoli drugi pravnik lahko sam sprožil zgolj s pripravo pravnega mnenja. Po pojasnilih Državnega zbora mora predlog vsebovati opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona ter predloge dokazov, o obtožbi pa odloča DZ.
Jambrek za zdaj govori o vprašanjih, ki bi bila po njegovem mnenju vredna ustavnopravne presoje, ne pa o tem, da je sam že pripravil ustavno obtožbo.
Jambrek je sporočilo sklenil z oceno, da je avtomobilska nesreča predsednice na dan prinesla več informacij, ki so po njegovem pomembne tudi z ustavnopravnega vidika. Pri tem je spomnil na predsedniško prisego iz 104. člena ustave: “Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.”
