Nemška vlada je potrdila predlog obsežne reforme obveščevalnih služb, ki bi jim prvič omogočila aktivne posege proti tujim napadalcem. Med predvidenimi ukrepi so vdori v informacijske sisteme, kopiranje ali brisanje podatkov ter onesposabljanje infrastrukture, uporabljene pri kibernetskih in hibridnih napadih.
Predlog vlade kanclerja Friedricha Merza bi razširil pooblastila nemške zunanje obveščevalne službe BND in domače službe za varstvo ustave BfV. Obe službi sta bili doslej predvsem usmerjeni v zbiranje in analiziranje informacij, po novem pa bi lahko izvajali tudi aktivne operacije.
Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je ocenil, da bodo predlagani ukrepi “povsem spremenili nemško varnostno arhitekturo”.
“Naše obveščevalne službe spreminjamo v prave tajne službe,” je po poročanju Reutersa dejal Dobrindt. Poudaril je, da bodo službe prvič dobile operativna pooblastila, s katerimi bodo lahko neposredno posegle proti napadalcem.
Vdori, brisanje podatkov in državno vohunsko programje
Obveščevalci bi lahko pod strogo določenimi pogoji vdirali v informacijske sisteme napadalcev, kopirali ali izbrisali njihove podatke ter onesposobili orodja, ki jih tuje države uporabljajo pri obsežnih kibernetskih operacijah.
Predlog ureja tudi uporabo državnega vohunskega programja pri spletnih preiskavah in nadzoru komunikacij. Telekomunikacijska podjetja, digitalne platforme, prevozniki in finančni posredniki bi morali obveščevalnim službam na zahtevo posredovati podatke. Ob zavrnitvi bi jim lahko grozile globe in inšpekcijski nadzor.
Vlada želi pri delu služb uporabiti tudi umetno inteligenco. Nadzor nad njihovimi dejavnostmi naj bi prevzel neodvisni nadzorni svet, ki že zdaj nadzira prestrezanje komunikacij nemške zunanje obveščevalne službe.
Predlog mora potrditi še nemški parlament.
Berlin opozarja na neposredno nevarnost
Nemške oblasti širitev pooblastil utemeljujejo z vse pogostejšimi vohunskimi, sabotažnimi in kibernetskimi operacijami, ki naj bi bile povezane predvsem z Rusijo in Iranom.
Predlog sledi opozorilu Alexandra Dobrindta, da je Nemčija vsak dan tarča hibridnega vojskovanja. Le nekaj dni prej so na letališču Leipzig/Halle odkrili dron z eksplozivno napravo, nad nemškimi vojaškimi objekti in drugo kritično infrastrukturo pa so večkrat opazili neznane brezpilotnike.
Vodja urada kanclerja Nina Warken je ocenila, da se Nemčija sooča z “resnično in zelo neposredno nevarnostjo” ter da se pri zagotavljanju lastne varnosti ne more več zanašati predvsem na obveščevalne službe zavezniških držav.
Širitev pooblastil spremljajo tudi pomisleki. Poslanec opozicijskih Zelenih Konstantin von Notz podpira okrepitev zunanje obveščevalne službe BND, obsežnejša pooblastila domače službe BfV pa je označil za skrb vzbujajoča z vidika pravne države.
Nemške obveščevalne službe imajo zaradi zgodovinskih izkušenj z nacističnim režimom in vzhodnonemško Stasi tradicionalno strožje omejitve kot primerljive službe v Franciji, Veliki Britaniji ali Združenih državah. Nova zakonodaja bi zato pomenila enega največjih premikov v nemški varnostni politiki po drugi svetovni vojni.
