Nemški izvoz na Kitajsko je v prvi polovici leta upadel za več kot 12 odstotkov, uvoz kitajskega blaga pa se je povečal za 8,9 odstotka. Podatki kažejo, da se Kitajska vse manj zanaša na nemško in širšo evropsko industrijo.
Nemški trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je v prvi polovici leta 2026 povečal na približno 55 milijard evrov. V enakem obdobju lani je znašal okoli 40 milijard evrov.
Nemčija je med januarjem in junijem na Kitajsko izvozila za manj kot 37 milijard evrov blaga, kar je več kot 12 odstotkov manj kot leto prej. Uvoz iz Kitajske se je medtem povečal za 8,9 odstotka in dosegel 91,8 milijarde evrov, kažejo predhodni podatki državne agencije Germany Trade & Invest.
Kitajska tako ostaja največja trgovinska partnerica Nemčije, če upoštevamo skupno vrednost uvoza in izvoza. Dvostranska menjava je presegla 128 milijard evrov in je bila za približno tri milijarde evrov večja od nemške trgovine z Združenimi državami.
Kitajska z drugega zdrsnila na deveto mesto
Povsem drugačna slika se kaže pri nemškem izvozu. Kitajska je bila še leta 2021 drugi največji trg za nemško blago, letos pa je zdrsnila na deveto mesto.
Med ključnimi razlogi so šibkejše kitajsko domače povpraševanje, večja usmerjenost Pekinga v domače proizvodne verige in vse večja konkurenčnost kitajskih podjetij. Nemška podjetja obenem čedalje več izdelkov za kitajski trg proizvedejo neposredno na Kitajskem, zato se ta prodaja v nemških izvoznih podatkih ne pojavi.
Corinne Abele, strokovnjakinja za vzhodno Azijo pri Germany Trade & Invest, je kot glavna razloga za padec izvoza izpostavila šibko kitajsko gospodarstvo in povečano osredotočenost na domače vrednostne verige.
Kitajska podjetja na številnih področjih ne kupujejo več evropske opreme v enakem obsegu kot nekoč, saj so razvila lastne stroje, tehnologijo in industrijske komponente. Hkrati svoje izdelke v vedno večjih količinah izvažajo v Evropo.
Nemško industrijo stiskata Kitajska in ZDA
Nemška industrija je pod dvojnim pritiskom. Na ameriškem trgu jo obremenjujejo nove carine, na domačem in evropskem pa vse ostrejša kitajska konkurenca. Posebej izpostavljeni so avtomobilska industrija, strojegradnja, kemijska podjetja in proizvajalci industrijske opreme.
Nemški izvoz v ZDA se je v prvi polovici leta zmanjšal za približno šest odstotkov. Kljub težavam na dveh največjih zunanjih trgih se je celotni nemški izvoz povečal za 3,7 odstotka in dosegel približno 817 milijard evrov, kažejo tudi podatki nemškega statističnega urada.
Naraščajoči primanjkljaj kaže, da Nemčija iz Kitajske uvaža čedalje več, sama pa na kitajskem trgu izgublja položaj. Podobna težava se pojavlja v celotni Evropski uniji, kjer je odvisnost od kitajskih izdelkov prisotna tudi na povsem vsakdanjih področjih. Nazoren primer so klimatske naprave, o čemer smo pisali v prispevku Vročinski val razkril evropsko odvisnost: brez Kitajske Evropa ne more več ohladiti svojih domov.
Podatki nakazujejo globljo spremembo trgovinskega odnosa: Kitajska ostaja pomemben trg, a za nemško industrijo ni več kupec enakega pomena kot pred nekaj leti. Za Nemčijo pa postaja vse pomembnejši dobavitelj in hkrati vse močnejši tekmec.
